Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je v luči aktualnih razmer na energetskih trgih v sodelovanju s sistemskima operaterjema prenosnega in distribucijskega sistema, družbama Eles in SODO, pripravilo načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1 GW do leta 2025, pri čemer sta operaterja med analizo možnih lokacij, ki so primerne za hitrejšo postavitev večjih sončnih elektrarn, tehnični potencial ocenila na skupno preko 1,8 GW. – Infrastrukturno ministrstvo je 19. septembra v javno obravnavo posredovalo predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

V luči aktualnih razmer na energetskih trgih je vlada 14. julija letos ministru, pristojnemu za energijo, naložila, da v sodelovanju s sistemskima operaterjema prenosnega in distribucijskega sistema pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1 GW do leta 2025 na primernih lokacijah.

Kot ob tem pojasnjujejo na MzI, ima Slovenija glede proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov visoke cilje, največ na področju proizvodnje iz sonca. »Teh ciljev z množičnim priključevanjem majhnih sončnih elektrarn na strehah stanovanjskih hiš ni mogoče doseči, delno zaradi omejitev pri priključevanju, delno pa zaradi visokih stroškov takšnih majhnih enot. Zato smo pristopili k problemu drugače,« so zapisali na ministrstvu in pojasnili, da sta tako Eles in SODO dobila nalogo, da sestavita seznam lokacij in točk omrežja, na katere je priključevanje mogoče, in to za večje enote. SODO je uporabil mejo do 5 MW, Eles pa vsaj 10 MW.

SODO je najprej določil, da so točke priključitve objektov do 5 MW srednjenapetostne (SN) zbiralke v razdelilnih transformatorskih postajah VN/SN (RTP), ki jih je v Sloveniji 95, odstranil postaje, kjer priključitev iz tehničnih razlogov takoj ni mogoča, in potem preostale, za priključitve primerne RTP-je primerjal s karto degradiranih območij in večjih streh poslovnih objektov. Kot še sprejemljivo razdaljo do RTP-ja so predpostavili 5 km. Eles je nasprotno najprej v celotni Sloveniji določil območja, kjer bi se dalo postaviti sončno elektrarno z vsaj 10 MW (degradirana območja, območja energetska infrastrukture, ostala primerna področja), potem pa preveril možnost priključitev takšnih elektrarn na 110 kV prenosno omrežje.

»Pregled kaže, da je trenutno na ozemlju Slovenije vsaj 58 lokacij, kjer je možna postavitev velikih samostoječih sončnih elektrarn nad 10 MW moči v skupni višini 1031 MW, medtem ko znaša ocenjeni potencial možne vključitve večjih proizvodnih naprav na distribucijsko omrežje 795 MW,« so sporočili z MzI.

Največji tehnični potencial za postavitev velikih sončnih elektrarn, kar 253 MW, ima Podravska regija, z 206 MW sledi Posavska regija, nad 150 MW potenciala je Eles identificiral še v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji. Najnižji potencial imata s 15 in 11 MW Goriška ter Obalno-kraška regija.

Na ravni distribucijskega omrežja pa je največji tehnični potencial za postavitev večjih sončnih elektrarn SODO identificiral na območju Elektra Ljubljana, in sicer 215 MW, sledijo Elektro Celje s 185 MW, Elektro Maribor s 155 MW, Elektro Primorska s 130 MW, na koncu pa je Elektro Gorenjska s 110 MW.

»Pregled je namenjen investitorjem, ki bi v takšne objekte radi vlagali. Gre za prvo tovrstno objavo, ki se bo v rednih časovnih intervalih posodabljala, pa tudi poglabljala. RTP-ji na distribucijskem omrežju so le prvi približek, študijo bodo vsekakor izvedli do nivoja transformatorskih postaj (TP), ki pa jih je že 18.451, zato je tak pregled veliko zahtevnejši. Pomembno je, da investitorji že od prve objave vedo, na katerih lokacijah je priključitev večjih sončnih elektrarn mogoča, da lahko te investicije čim prej stečejo,« dodajajo na Mzi, kjer so sicer tudi napovedali, da bo zemljevid lokacij za priključevanje, predvsem transformatorskih postaj, objavljen javno.

Poleg tega je ministrstvo za infrastrukturo 19. septembra v javno obravnavo posredovalo predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, da bi s tem naslovili dolgotrajne (večletne) in kompleksne administrativne postopke, ki predstavljajo enega večjih izzivov pri umeščanju v prostor.

»Predmetni zakon je bil pripravljen v skladu z ugotovitvami strokovnih delavnic, ki so potekale v okviru tehnične pomoči RS, odobrene s strani EU. Ugotovljeno je, da se zastavljeni cilji glede umeščanja naprav na OVE lahko najbolj učinkovito dosežejo na način, da se pripravi en zakon, ki bo vsebinsko posegel v tiste relevantne zakone, ki vsebujejo ključne določbe za uvajanje OVE in jih je v skladu z zadanimi cilji potrebno v vsebini prilagoditi,« pojasnjujejo na MzI.

V luči usmeritev Evropske komisije in na podlagi ugotovitev zgoraj omenjenega projekta se s predlogom zakona urejajo naslednji vsebinski sklopi:

• ureja se zahteva po vzpostavitvi območij prednostnega umeščanja OVE, kot tudi se določajo nekatere posebnosti umeščanja OVE na teh območjih;
• posebnosti umeščanja prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje;
• pod zakonsko določenimi pogoji se dovoljuje postavitev naprav na OVE tudi na območjih, kjer obstaja velik potencial, ki pa do sedaj ni bil koriščen (npr. fotovoltaika na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoča fotovoltaika na umetnih jezerih, agrovoltaika itd.).

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona pošlje do 19. oktobra.

Ministrstvo za infrastrukturo je sporočilo tudi, da je vladi v obravnavo poslalo dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe OVE za naslednjih pet let v Sloveniji. Po navedbah ministrstva gre za dokument, »ki bo zagotavljal stabilnost finančnih podpor v oziru doseganja večje proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije«.

»Gre za dokument, v katerem se v okvirih dovoljenih državnih pomoči in ob upoštevanju drugih javnofinančnih virov strateško predvideva dodeljevanje sredstev, zlasti podpor. Ta načrt se bo sprejel za obdobje prihodnjih pet let, ima pa naravo zelo »živega dokumenta«, saj mora dobro odražati stanje in razvoj OVE v državi,« pojasnjujejo na MzI.

Načrt po navedbah MzI »predvideva namenska sredstva na področju obnovljivih virov energije, upošteva razvoj samooskrbe z električno energijo iz OVE, predvideva sredstva in vlogo Eko sklada, nadalje pa tudi sklada za podnebne spremembe, pri čemer pa v središče postavlja sredstva in vlogo podporne sheme za preboj novih virov OVE, omenja možnost vključevanja evropskih finančnih sredstev, kot tudi druge pomembnejše ukrepe in vire sredstev«.

»Glede podporne sheme načrt v skladu z že ustaljenim pravnim režimom priglašene sheme navaja okvirni časovni razpored javnih pozivov, ki jih bo izvedla Agencija za energijo kot operativni izvajalec sheme, pogostost razpisnih postopkov, kadar je primerno, pričakovano zmogljivost in proračun ali najvišjo enotno podporo, za katero se pričakuje, da se bo dodelila, ter po potrebi pričakovane primerne tehnologije,« pravijo na MzI.

Dodajajo, da se bo ta časovni načrt »letno oziroma po potrebi posodabljal, s ciljem, da odraža aktualen razvoj trga oz. tehnologij ter pričakovane državne podpore, s ciljem čim večjega zagona novih investicijskih ciklov. Napoveduje tudi možnost neposrednih vstopov proizvodnih enot do 500 kW moči, krepitev samooskrbe, naložbeno pomoč, ter drugo«.