Družba Elektro Ljubljana bo uvedla dinamične tarife za polnjenje električnih vozil, pojasnjuje svetovalec uprave Elektra Ljubljana Jurij Curk. Poudarja tudi, da hitre polnilnice niso osnova, na kateri bomo zgradili elektrifikacijo prometa v Sloveniji.
Promet je v Sloveniji odgovoren za eno tretjino vseh nacionalnih (cca 32 %) izpustov, od tega pa osebna vozila prispevajo 20 odstotkov. Po izračunih potrebujemo za 12-odstotno zmanjšanje emisij CO2 v prometu približno 350 tisoč električnih vozil, ki nadomestijo klasična, in skupno 2,8 TWh električne energije, je povedal Curk.
Ob pametnem polnjenju z malimi močmi (do 7,2 kW) lahko brez bistvenih ojačitev omrežja napolnimo čez 300 tisoč električnih vozil, pri čemer znaša idealizirana moč polnjenja teh vozil reda 160 MW v pasu, pojasnjuje in poudarja, da lahko ob zadostnem številu polnilnic malih moči uravnavamo porabo. Teh 350 tisoč e-vozil zahteva ob obstoječih polnilnih mestih dodatnih 500 tisoč javnih polnilnic malih moči, je še povedal.
Na drugi strani na eni hitri polnilnici (80 kW) idealno napolnimo dnevno 190 vozil (in s tem, da stojijo ta v vrsti), pri čemer zahteva 300 tisoč e-vozil po Curkovem pojasnilu približno 1600 tovrstnih hitrih polnilnic. Kot dodaja, je strošek za samo postavitev omenjenega števila hitrih polnilnic primerljiv s 500 tisoč polnilnicami malih moči. K ceni njihove postavitve pa je treba prišteti še investicije v omrežje. Med (manj konkurenčnimi) lastnostmi hitrih polnilnic je izpostavil tudi nezmožnost prilagajanja, saj je polnjenje mogoče le na določenih lokacijah.
Elektro Ljubljana ima v lasti in upravljanju več kot 400 polnilnih mest za električna vozila, kar je približno 20 odstotkov vseh polnilnic v državi, je povedal Curk. Povečini postavljajo klasične polnilnice nižjih moči, s čimer bodo tudi nadaljevali in s tem omogočili prehod na elektromobilnost, ni pa »misija« ljubljanske elektrodistribucije postavljanje »megapolnilnic« npr. za tranzit, je povedal Curk in dodal, da bodo za polnjenje na njihovi polnilni mreži v prihodnje uvedli dinamične tarife. Projekt naj bi po prvih načrtih zaživel z novim letom, vendar »bo nekaj zamude«, saj je treba med drugim pripraviti merilna mesta na takšen način dobave. Kot pojasnjuje Curk, bodo s tem odjemalci upravičeni do določenih ugodnosti, a bo polnjenje obenem nadzorovano.
Nova metodologija obračunavanja omrežnine po pojasnilu Agencije za energijo omogoča, da operaterji uveljavijo lokalne dinamične omrežninske tarife, npr. za polnjenje električnih vozil, in s tem možnost zaračunavanja dodatnega spremenljivega zneska za omrežnino v času kritične konične obremenitve omrežja na določenem geografskem območju.
Po Curkovem prepričanju bi moralo biti področje polnjenja električnih vozil »na nek način, vsaj delno, regulirano in ne zgolj tržno upravljano«, da se izognemo »monopolistom«.
Obenem bi morali pri e-mobilnosti subvencionirati izključno uporabo vozil in ne lastništva, dodaja.
»Smiselno je, da se spodbude za elektrifikacijo prometa izvede skozi izgradnjo energetske in polnilne infrastrukture (in obnovljivih virov) in tako izboljša učinke na narodno gospodarstvo.«
Na regulirani polnilni infrastrukturi se po zgledu elektroenergetskega sistema nato lahko razvije konkurenčen, likviden in lahko dostopen trg storitev, je sklenil Curk.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki