Slovenska avtomobilska industrija se dobro zaveda, da so elektrifikacija in vodikove tehnologije ključne pri zmanjšanju emisij CO2. Za to pa so potrebna dodatna vlaganja v raziskave in razvoj, je za revijo EOL pripomnila Tanja Mohorič, direktorica Strateško razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti SRIP ACS+. Pod okriljem Razvojnega centra avtomobilske industrije SiEVA pa je novembra lani nastal nov laboratorij, ki povezuje dobavitelje strojne in programske opreme, fakultete in podjetja s področja avtomobilske industrije.
Zahteve po zniževanju emisij iz mobilnosti posegajo v celotno življenjsko dobo vozila, izpostavlja Tanja Mohorič. Vse od pridobivanja surovin, izdelave komponent in vozila, do njegove uporabe in razgradnje ter s tem povezano izgradnjo ustrezne nove infrastrukture, je pojasnila za revijo EOL.
Šele z uvedbo metode LCA (Life Cycle Assesment) bomo po navedbah Mohoričeve bolje razumeli, »da elektrifikacija vozil sama po sebi nikakor ne prinaša zelene in brezogljične mobilnosti, če v celovit proces izdelave in rabe vozila ne vključimo tudi procesov pridobivanja surovin in energije ter razgradnje vozil«.
Slovenska avtomobilska industrija prispeva 10 odstotkov k družbenemu proizvodu in več kot 20 odstotkov k izvozu, je dejala.
V dobaviteljski industriji prinaša prestrukturiranje mobilnosti s seboj zahteve po čistejših tehnologijah in s tem po novih pogonskih sistemih. Dodatni razvojni izziv za dobavitelje pa po navedbah Mohoričeve predstavljajo še zahteve po razvoju rešitev in sistemov za večjo varnost vozil, njihovo povezljivost in avtonomijo.
»Novim komponentam in sistemom je seveda potrebno prilagajati tudi proizvodne tehnologije in procese ter vzpostavljati nove dobaviteljske verige,« je še dejala.
Še več sil bi morali po njenih navedbah usmerjati v razvoj zelene in digitalne logistike, »sicer ne bo bistvenega napredka pri zmanjšanju izpustov TGP«.
Največji izzivi, povezani z novimi tehnologijami, so sicer na področju pogonskih sistemov vozil, torej na elektrifikaciji, baterijskih sistemih in sistemih, ki temeljijo na vodikovih tehnologijah, je povedala Mohoričeva.
Le združevanje znanj in kompetenc lahko po njenih navedbah privede do boljših in bistveno nadgrajenih rezultatov, meni.
Kot pravi, je povezovanje avtomobilske industrije z javnimi raziskovalnimi organizacijami »že leta na dokaj visokem nivoju«.
Eden od projektov, ki so ga v SRIP ACS+ uspeli vzpostaviti skupaj s partnerji, je že drugi skupni laboratorij članov, tokrat na področju obogatene resničnosti.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki