Za elektrifikacijo prometa bo poleg večjega deleža obnovljivih virov energije (OVE) treba močno razširiti in okrepiti elektroenergetsko omrežje, je na nedavnem omizju 'Gremo na elektriko', ki je potekalo na Fakulteti za družbene vede (FDV), izpostavil dr. Jurij Curk, svetovalec uprave Elektra Ljubljana. Spodbude za elektrifikacijo prometa bi morali po njegovih besedah namesto s subvencioniranjem e-vozil izvesti skozi izgradnjo energetske infrastrukture in tako izboljšati ekonomske učinke.

V Energetskem konceptu Slovenije (EKS) je v različnih scenarijih predvideno povečanje porabe električne energije, za kar bo »zaslužna« tudi elektrifikacija prometa. Pričakovana idealizirana zmogljivost in realna obremenitev leta 2050 je ocenjena na cca. 18,5 TWh (danes je približno 12 TWh). Kot poudarja Curk, je za vzdrževanje obstoječega stanja treba vsak dan med drugim zamenjati 1,5 km omrežja, 1 transformator ter 80 števcev. »Za želeno povečanje zmogljivosti bi bilo treba za naslednjih 30 let dodati enkrat toliko.« Energetika bo razogljičena, decentralizirana in električna, poudarja, kar zahteva poleg obnovljivih virov energije (OVE) in močnih ter razvejanih omrežij tudi prilagodljivega odjemalca. Ob tem dodaja, da pričakuje uporabnik nižje stroške in boljše storitve.

E-mobilnost bi morali po njegovih besedah subvencionirati skozi OVE in polnilno infrastrukturo in ne preko e-vozil. V tem primeru gre denar od subvencij za izgradnjo infrastrukture, velik delež opreme je proizveden v Sloveniji, subvencije se investirajo v daljšem časovnem obdobju. Po sedanjem konceptu, t.j. subvencioniranju e-vozil, gre denar proizvajalcu e-vozil v tujini, saj imamo le majhen delež domačih dobaviteljev. Po njegovih besedah je po 3 oziroma 6 letih, ko je e-vozilo iztrošeno, učinek vloženih subvencij zaključen. 

Dodaja, da na državni ravni nismo pretirano predani e-mobilnosti. »Na tem področju potrebujemo več samoiniciative in podjetništva.«

Električna mobilnost se »prijemlje«, dodaja Uršula Krisper, vodja službe za tehnološki razvoj v Elektru Ljubljana in izpostavlja, da Elektro Ljubljana javno polnilno infrastrukturo za e-vozila vzpostavlja že od leta 2010 in da so do leta 2018 zabeležili 70.277 brezplačnih polnjenj. V Sloveniji imamo po njenih besedah skupaj 528 javnih polnilnic. 

Sicer pa po številu aktivnih e-vozil prednjači Kitajska, sledita ZDA in Evropa. Norveška je po njenih besedah vodilna po deležu prodanih e-vozil, sledi Islandija. Poleg subvencij, ki so enotne po celotni Evropi, uvaja Norveška davčne olajšave in druge davke, ki kupca pripeljejo do dejstva, da se mu bolj splača kupiti e-vozilo, pojasnjuje Krisperjeva.  

Dogajanje na področju e-mobilnosti je treba čim bolj podpirati, pa izpostavlja dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede (FDV). »Potrebni so osnovni vrednotni premiki, ki bodo sledili strateškim odločitvam in tehnološkemu zagonu.« Z razvojem elektromobilnosti se bodo pojavljale nove življenjsko-stilske in prostorske implikacije, dodaja. Ker ima Slovenija izredno razpršeno poselitev, to utegne močno vplivati na učinke, ki jih bo imela elektromobilnost. Po njegovih besedah bi se morala elektromobilnost v Sloveniji razvijati v smislu kombinacije različnih oblik prevoza in vozil, predvsem javnih prevoznih sredstev. »Potrebno je razmisliti, kako bomo integrirali različna okolja in e-mobilnost, pri čemer bo treba zagotovo izstopiti iz navajene cone udobja.«

 Elektromobilnost je moderna, omogoča višje zaslužke, lahko je dobra za okolje in porabnike, dodaja dr. Rodman Oprešnik Samuel s Fakultete za strojništvo. Ob tem poudarja, da je za določene segmente prometa ta tehnologija gotovo že dovolj razvita. Tovornjaka na baterijski pogon po njegovih besedah še nekaj časa ne bomo videli. Medtem ko pri klasičnih avtomobilih razvijajo vedno boljši motor, je fokus pri elektrificiranih vozilih na bateriji. Razvoj na tem področju je po njegovih besedah potreben, da povečamo življenjsko dobo e-vozila. »Zaradi baterij so e-vozila težja in nimajo takšnega dosega, kot bi si uporabniki želeli.« Med izzivi izpostavlja dejstvo, da so baterije izdelane iz elementov, ki jih ni na voljo neomejeno - strateška surovina je kobalt -, zato je treba razvoj usmeriti tudi v izdelavo baterij brez uporabe teh strateških elementov. Danes prav tako porabimo več energije za reciklažo baterij, kot za njihovo izdelavo. »Obenem moramo spremeniti koncept razmišljanja in ne le preprosto zamenjati vozilo z notranjim izgorevanjem z elektrificiranim, temveč si postaviti vprašanje, ali lahko zmanjšamo število osebnih vozil.«