Med izzivi, ki v prihodnjem obdobju čakajo elektrodistribucijska podjetja, je sprememba elektroenergetskega sistema, a tudi širitev uporabe električne energije v druge sektorje in vključitev odjemalcev, ki morajo te spremembe sprejeti, je ob robu aprilske 5. Strateške konference elektrodistribucije v Rogaški Slatini poudaril generalni sekretar združenja Eurelectric Kristian Ruby. Da so slovenska elektrodistribucijska podjetja v 2018 poslovala najbolje v zadnjih nekaj letih in po prvih ocenah ustvarila 53 milijonov čistega poslovnega izida, pa je na konferenci izpostavil mag. Andrej Božič iz Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Elektrodistribucijska podjetja bodo v osrčju prehoda v nizkoogljično družbo, saj je elektrifikacija tesno povezana z razogljičenjem gospodarstva, je na aprilski 5. Strateški konferenci elektrodistribucije v Rogaški Slatini poudaril Ruby. Med izzivi, ki čakajo elektrodistribucijska podjetja, je po njegovih besedah zagotovo preobrazba elektroenergetskega sistema. Skupaj s to spremembo, ki poteka vzporedno z razogljičenjem, pa je potrebno sočasno razširiti uporabo električne energije v druge sektorje, kot so promet, industrija, ogrevanje. V celotno sliko je potrebno obenem vključiti odjemalce, da ti sprejmejo spremembe, jih aktivno oblikujejo skupaj s sektorjem in politiko, je izpostavil sogovornik.

»Elektrodistribucijska podjetja so odvisna od ljudi, da sprejmejo ta prehod. Če ljudje ne bodo kupovali e-vozil, ne bo e-mobilnosti, če ne bodo obnavljali hiš, ne bo energetske učinkovitosti, če ne bodo aktivno sprejeli novih rešitev, jih ne bo.« Tudi na Danskem, kjer je v vetrni industriji zaposlenih 30.000 ljudi, ljudje nasprotujejo vetrnim elektrarnam, četudi jih postavimo na morje, dodaja sogovornik. Glavni problem vidi v tem, da ljudje niso pripravljeni sprejeti sprememb. »Nekateri menijo, da jim vetrne elektrarne kazijo pogled, spreminjajo pokrajino. Toda če želimo spremembo, moramo spremembo tudi sprejeti.« Vloga elektroenergetskega sektorja je po njegovih besedah, da aktivno oblikuje ta novi svet. »Pospešiti moramo razogljičenje in tudi razvoj novih, naprednih rešitev na področju transporta in v industriji. Glavni izziv našega sektorja je, da se povežemo s partnerji na nov način. Ne moremo sedeti in čakati, da se spremembe zgodijo same od sebe. Moramo biti tisti, ki poganjajo ta prehod, in se radikalno soočiti z odjemalci in drugimi, ki običajno niso del našega elektroenergetskega sektorja.«

Sogovornik ob tem izpostavlja, da se bodo morale pri energetskem prehodu vsekakor povečati tudi naložbe. »A moramo obenem razmišljati tudi o tem, kako vzdržno refinancirati sistem in biti pozorni, da ne pride do politične in socialne fragmentacije.«

»Trajnostni energetski prehod postaja dejstvo. Tega se zavedajo tudi elektrodistribucije. Naslednji korak je, da prepoznajo to dejstvo kot lastno zgodbo,« pa je ob robu konference poudaril dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Po njegovih besedah morajo elektrodistribucije v svoje delovanje vključevati tudi poslovno znanje, ne le tehničnega in inženirskega, saj zahteva trajnostni energetski prehod večje vključevanje javnosti. 

Socio-tehnični sistemi, kamor sodi tudi elektroenergetski sistem, so sestavljeni tako iz tehničnega kot družbenega ali socialnega dela. Spremembe v takšnih sistemih ne zahtevajo le sprememb na tehničnem področju, temveč tudi v organizaciji in upravljanju sistema, njegovi regulaciji, delovanju in dojemanju akterjev itd., pojasnjuje Tkalec. »Elektroenergetski sistem je kot socio-tehnični sistem vpet v širše družbene strukture, kot so struktura znanja ter gospodarska, politična in družbena struktura, ki uokvirjajo njegovo delovanje.« Potreba po kadrovskem znanju, ampak tudi po znanju na področju vključevanja javnosti, strateškem znanju in na splošno po celostnem razumevanju problematike in iskanja celostnih rešitev, je po njegovih besedah velika tako na nivoju podjetij kot tudi celotne države.