Električna vozila postajajo v Sloveniji vse bolj razširjena, a imamo še vedno premalo polnilnic, ki bi omogočale cenejše polnjenje, je povedal strokovnjak za elektromobilnost Željko Purgar na Večerovi konferenci na temo zelene transformacije. Država bi po njegovih besedah tudi morala odpraviti določene anomalije na področju subvencioniranja električnih vozil.

»Naraščajoči trend električnih vozil v Sloveniji ponazarja podatek, da je bil najbolj prodajan avtomobil marca v Sloveniji električen, in sicer Tesla Y model, ki je bil tudi v zadnjih štirih mesecih med prvimi petimi najbolj prodajanimi vozili v državi. To kaže, da se podporno okolje za električna vozila v Sloveniji izboljšuje,« je dejal Purgar. 

Hkrati dodaja, da so sistemske storitve, ki jih električna vozila in infrastruktura omogočajo, sicer dobrodošle, vendar je treba razumeti, da so javne polnilnice v prvi vrsti mišljene za podporo uporabniku. 

»Glede na dejstvo, da v Sloveniji večina prebivalstva živi razpršeno, torej relativno malo ljudi živi v blokovskih naseljih, imamo v Sloveniji relativno dobro postavljeno mrežo javnih polnilnic, primerljivo z drugimi evropskimi državami. Ozka grla pa še vedno najdemo v velikih mestih, kjer je uporabnikov več, in v času prometnih konic. Moramo pa razumeti, da javne polnilnice predstavljajo samo dopolnitev in kratkoročno rešitev polnjenja, da pridemo do cilja. Predvsem nam primanjkuje polnilnic, ki bi omogočale poceni polnjenje, saj je še vedno najceneje polniti doma, na lastnem omrežju,« pojasnjuje Purgar. 

Kot je še dejal, je polnjenje na javnih polnilnicah tako še relativno drago. Navedel je primer polnjenja na hitrih polnilnicah ob avtocestah, kjer je lahko cena elektrike za 100 km enaka ceni za fosilna goriva ali še dražja. »Tukaj je veliko izzivov, ki jih je treba razrešiti,« je dejal. 

Po drugi strani pa bo povečano število električnih vozil vodilo k temu, da se bodo polnjenja električnega avtomobila tudi vsem ponudnikom javnega polnjenja resnično splačala.

Purgar je obenem omenil tudi dva projekta, ki jih izvaja sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles na področju polnilne infrastrukture – koncept E8 in Pentlja.

Projekt Pentlja bo omogočil postavitev polnilne infrastrukture na presečišču avtocestnih križev in 400 kV ali 110 kV visokonapetostnega omrežja. »Na takšnih križiščih bo ponudnikom polnjenja omogočena zadovoljiva moč, da bodo lahko postavili polnilne parke s 100 ali 120 polnilnicami z močjo do 60 MW. Cene omrežnine na visokonapetostnem nivoju so sicer nižje, kar bo občutno znižalo samo ceno električne energije, še posebej v časih viškov električne energije iz obnovljivih virov, predvsem fotovoltaike,« je dodal.

Hkrati pa opozarja, da bodo ti veliki vozni parki namenjeni predvsem tranzitu, vožnjam na dolge poti ter težkim gospodarskim vozilom. »Takšnih idealnih točk v Sloveniji za postavitev večjih polnilnih parkov je od 6 do 7,« še dodaja Purgar. 

Koncept E8 pa bo namenjam množičnemu polnjenju z relativno majhnimi močmi, predvsem takrat, ko vozila mirujejo okoli 8 ur, torej v službenem času. »Tudi takrat bo z razvojem trga obnovljivih virov energije prišlo do tega, da bo cena električne energije v tistem času najcenejša, hkrati pa bo za polnjenje takrat na voljo največ električne energije,« še meni Purgar. 

Na vprašanje, koliko državne subvencije pripomorejo k povečanju števila električnih vozil, Purgar odgovarja, da subvencije pomembno prispevajo k širitvi take vrste vozil, a bo v Sloveniji še treba odpraviti določene anomalije na tem področju, predvsem kar se tiče višine subvencije. Spomnil je, da je država leta 2020 zmanjšala višino subvencije s 7500 na 4500 evrov. 

Hkrati je opozoril, da imamo v Sloveniji že sedaj probleme z doseganjem podnebnih ciljev na področju cestnega prometa in bomo verjetno v prihodnosti še zelo zaostajali, kar lahko privede do kazni in omejevanja dostopa do razvojnih skladov.

Purgar je na konferenci še pojasnil, da je Svet EU 25. aprila letos sprejel spremembo zakonodaje o trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS), kar pomeni, da bo v ETS sistem leta 2027 oziroma pogojno 2028 vključen tudi cestni promet.

Skladno s tem bo za cestni promet, tako kot za vse sektorje vključene v sistem, veljalo 62-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 2024, kar pa pomeni linearno zmanjšanje izpustov za 5,15 odstotka na leto. Po drugi strani pa so se izpusti iz prometa med 2005 in 2019 v Sloveniji povečali za 28,7 odstotka. 

Po Purgarjevih besedah to pomeni, da se bodo cene goriva na bencinskih servisih občutno podražile v primerjavi s cenami električne energije in se bo implementacija električnih vozil takrat verjetno povečala, če že ne prej.