»Brez električnih vozil ne bo obnovljivih virov energije (OVE). Ta tehnologija bo še izjemno pomembna,« je na nedavnem letnem elektroenergetskem vrhu združenja Eurelectric v Ljubljani izpostavil predsednik in generalni direktor italijanske energetske družbe Enel X Francesco Venturini. Na dogodku je bilo slišati tudi to, da je japonski Nissan že prešel svojo vlogo proizvajalca avtomobilov in postal tudi ponudnik storitev.

Kot je dejal Francisco Carranza, prvi mož podjetja Nissan Energy, se število prodanih vozil na globalni ravni ves čas povečuje. Lani je bilo po svetu prodanih 86 milijonov avtomobilov, od tega okoli 16 milijonov v Evropi.

»Leta 2014 je bilo po svetu okoli 1,2 milijarde avtomobilov. Do leta 2040 jih bomo imeli že okoli 2 milijardi,« je dejal Carranza ter dodal, da bo to spremljala tudi postopna elektrifikacija avtomobilov.

»Na Norveškem postaja to, da voziš vozilo na fosilna goriva, staromodno, in ta vidik je zelo vpliven,« je dejala Jannicke Hilland, generalna direktorica norveške energetske družbe BKK. Norveška namerava torej do leta 2025 doseči 100-odstoten delež električnih vozil. Obenem namerava norveški državni letališki operater Avinor do leta 2040 elektrificirati tudi vse svoje notranje lete. »Norveška si prizadeva postati prva povsem elektrificirana država na svetu,« je dejala Hillandova.

»Shranjevalna zmogljivost baterij v avtomobilih se bo s 40 kWh povečala na 100 kWh,« je izpostavil Carranza in dodal: »Vodilna vloga na področju električne mobilnosti zahteva tudi razumevanje njenega vključevanja v omrežje«.

»Shranjevanje energije v baterijah je eno izmed največjih virov fleksibilnosti za prihodnost,« je dodal vodja Eurelectricove delovne skupine za električno mobilnost ter direktor brandinga (CBO) in soustanovitelj družbe za polnjenje električnih avtomobilov Virta Elias Poyry.

Japonski Nissan že deluje v tej smeri, saj svoje baterije izkorišča tudi za druge aplikacije poleg električnih vozil, na primer za shranjevanje energije v gospodinjstvih, in tako ni več zgolj proizvajalec avtomobilov, temveč tudi ponudnik storitev.

Venturini se je ob tem obrnil na avtomobilsko in energetsko industrijo in ju pozval, naj se začneta pogovarjati in skupaj ustvarjati vrednost.

»Polovica naše [energetske] industrije še vedno nasprotuje prehodu na električna vozila. To me preseneča. Smo industrija, ki je vezana na infrastrukturo, kar pomeni, da bi morali biti naklonjeni investicijam v novo infrastrukturo,« je dejal Venturini.

Po mnenju Venturinija so pri dosegi dolgoročnih ciljev na področju razogljičenja in trajnostne industrijske rasti ključni predvsem strogi standardi na področju emisij CO2, učinkoviti cilji na področju brezemisijskih vozil in ustrezna zasnova trga za pametno polnjenje električnih vozil.

Strinjal se je tudi Greg Archer, direktor področja čistih vozil pri mednarodni nevladni organizaciji Transport & Environment (T&E), ki meni, da potrebujemo spodbude, ki bodo avtomobilsko industrijo usmerile na pot učinkovitejših vozil, ter da je potrebno vpeljati tudi kazni za tiste, ki ne prehajajo na brezogljične rešitve. »Tega je premalo tudi v svežnju ukrepov za čisto mobilnost Evropske komisije,« je dejal Archer.

»Ne zanašajte se na to, da bodo uredbe EU razrešile elektrifikacijo prometa. Pravzaprav bo bolj na posameznih državah članicah in občinah, da zavihajo rokave in zadevo razrešijo,« je dodal Artur Runge-Metzger, direktor za podnebno strategijo, upravljanje in emisije v sektorjih zunaj sistema trgovanja z emisijami pri Evropski komisiji.