Analize, ki jih izvaja Global Footprint Network (GFN) kažejo, da večina držav na svetu presega obnovitveno sposobnost svoje države. To pomeni, da je obnovitvena sposobnost manjša od pritiskov, ki jih ustvarjajo na okolje. Na leto potrošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 1,7 Zemlje, da jih ta obnovi. Slovenski ekološki odtis je še večji in znaša 4,7 globalna hektara na osebo, kar ustreza obnovitveni sposobnosti 2,8 Zemlje, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). V strukturi ekološkega odtisa je najvišji ogljični odtis, k temu pa največ prispevajo gospodinjstva zaradi rabe fosilnih goriv.

»Trajnostna razvojna pot Slovenije je lahko le pospešeno zniževanje ekološkega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. Zato je v Strategijo razvoja Slovenije vključen ambiciozen cilj znižanja okoljskega odtisa do leta 2030,« sta poudarila ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje (ARSO) na predstavitvi rezultatov projekta 'Ekološki odtis Slovenije – analiza podatkov, gonilnih sil in prispevka sektorjev'. Nacionalna razvojna strategija, ki jo je vlada sprejela decembra lani, tako določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 % oz. s 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Ta cilj je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO).

Da bi ta cilj dosegli in spremljali pot do njega, sta MOP in ARSO v začetku letošnjega leta vzpostavila sodelovanje z organizacijo Global Footprint Network (GFN), ki izračunava kazalec za vse države sveta.

Analize, ki jih izvaja GFN, kažejo, da večina držav na svetu presega obnovitveno sposobnost svoje države, kar pomeni, da je obnovitvena sposobnost manjša od pritiskov, ki jih ustvarjajo na okolje. »Da bi se pritiski na okolje zmanjšali, večina držav uvaža biokapaciteto (obnovljive naravne vire) iz drugih držav. To vodi v ekološki deficit (razlika med ekološkim odtisom in obnovitveno sposobnostjo) in globalno povečanje ekološkega odtisa. Tudi zato ekološki odtis Zemlje presega njeno obnovitveno sposobnost. Če poenostavimo, lahko rečemo, da letno potrošimo toliko naravnih virov, da bi potrebovali 1,7 Zemlje, da jih ta ponovno obnovi,« pravijo na MOP in dodajajo, da izguba naravnega kapitala zaradi golosekov in prevelikega ribolova v morjih povzroča višanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi v povišanje ekološkega odtisa. »Ker je ekološki odtis odvisen od naše potrošnje v državi in tudi od uvoza iz drugih držav, je pomembno mednarodno sodelovanje in uveljavljanje globalnih zavez, ki so zapisane v dokumentih kot je Pariški sporazum, Aichi-jevi cilji biodiverzitete in Agendi 2030 za doseganje ciljev trajnostnega razvoja,« poudarjajo na ministrstvu.

V Sloveniji je leta 2014 znašal ekološki odtis 4,7 globalne hektarje, kar je primerljivo z EU in za 65 % višje od svetovnega povprečja (2,8 globalna ha). »Ekološki odtis Slovenije je bil tako leta 2014 skoraj dvakrat višji od biokapacitete naše države (2,3 globalna hektarja). Iz podatkov je razvidno, da je ekološki odtis Slovenije naraščal predvsem v prvih petih letih po osamosvojitvi in kasneje takoj po pridružitvi EU (2004). Vzrok za povišanje po vstopu v EU je najverjetneje v povišanju javnih in privatnih investicij, nizkih davkih na goriva in večjemu tranzitu skozi Slovenijo, ki je pospešil potrošnjo,« ugotavljajo na MOP. Ekonomska kriza v letih 2008 in 2009 pa je prispevala k znižanju ekološkega odtisa. »To je bilo tudi obdobje visokih cen goriva, ki so jih spremljale visoke trošarine. Od 2010 dalje je ekološki odtis Slovenije stabilen. Znaša 4,7 globalna hektara na osebo (2014). To ustreza obnovitveni sposobnosti 2,8 Zemelj. Slovenska biokapaciteta je relativno visoka v primerjavi z drugimi EU državami, predvsem na račun velike površine gozdov,« pravijo na ministrstvu.

Največji delež k ekološkem odtisu prispevajo gospodinjstva (36 %), večina ekološkega odtisa pa je ogljični odtis (60 %), ki je posledica rabe fosilnih goriv, in sicer predvsem v gospodinjstvih (24 %). »To pomeni, da so najverjetneje potrebni ukrepi v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti gospodinjstev in stavb,« ugotavljajo na MOP. Znotraj gospodinjstev je pomenljiv tudi podatek, da 1,4 globalna hektarja na osebo ustvari 11 % odtisa gospodinjstev. Poleg gospodinjstev k ogljičnem odtisu prispeva tudi mobilnost posameznikov (14 %).

»V Sloveniji smo uspeli veliko bolj kot drugje po svetu ohraniti celovitost ekosistemov. Kljub temu veliko povpraševanje po biokapaciteti dosegamo z uvozom, predvsem fosilnih goriv, ki vplivajo na višanje izpustov toplogrednih plinov in s tem tudi na ekološki odtis,« pravijo na MOP. Poudarjajo, da svetovno tržno gospodarstvo in mednarodna trgovina sicer zagotavljata velike družbeno-gospodarske koristi večini vključenih, vendar pa hkrati ustvarjata okoljske stroške, ki se posledično kažejo v globalni prekoračitvi ekološkega odtisa in v dejstvu, da je vedno več držav v ekološkem primanjkljaju. »Ker je nemogoče, da bi vse države postale neto uvozniki biokapacitete, da bi zadostili lastnim potrebam, to protislovje postaja naraščajoče gospodarsko tveganje.«

Pred nekaj meseci se je začel tudi projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa oziroma povečanja biozmogljivosti za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanja energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije, povedo na MOP. Prve rezultate projekta je predstavil mednarodni strokovnjak za okolje Jernej Strtih iz družbe Stritih, Svetovanje za trajnostni razvoj.

Doslej so v projektu ugotovili vrsto medsebojnih povezav med različnimi ukrepi tako v smislu priložnosti kot v smislu tveganj. Glede na dogajanje v gozdovih v zadnjih letih je predvsem pomembno, da ohranimo njihovo visoko proizvodno sposobnost z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Pri energetski učinkovitosti stavb so mnoge tehnologije in pristopi že razviti, treba pa je čim bolje izkoristiti obstoječe stavbe in pospešiti izvajanje investicij v energetsko učinkovitost. Poskrbeti je treba tudi, da bodo električni avti polnjeni z elektriko iz obnovljivih virov ter da se bo izboljšal javni prevoz.