Arhiv novic

EK Slovenijo poziva k povečanju ambicije na področju OVE

Evropska komisija je v svežnju 'Pripravljeni na 55' cilj EU za področje obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2030 povečala na vsaj 40 odstotkov. Slovenska ambicija za področje OVE je medtem glede na obstoječi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) precej nizka in v Evropski komisiji upajo, da bo država to ambicijo povečala. »OVE so namreč najcenejša možnost na voljo in je zato smiselno investirati vanje,« je na letošnji konferenci 23. Dnevi energetikov poudaril namestnik vodje direktorata za energijo v Evropski komisiji Ivo Schmidt.

Kot pravi Schmidt, so bili OVE vedno temeljni kamen razogljičenja, Evropska komisija pa je zdaj s svežnjem 'Pripravljeni na 55', ki vsebuje nabor ukrepov, kako bo Evropa prišla do ogljične nevtralnosti do leta 2050, cilj na tem področju povečala na vsaj 40 odstotkov do leta 2040. Da bi dali več tržne sigurnosti tistim, ki vlagajo v OVE, pa bo Komisija spodbujala uporabo dolgoročnih pogodb o nakupu energije.

Slovenska ambicija na področju OVE je sicer po ocenah Evropske komisije »precej nizka«, je opozoril Schmidt. Slovenija si je v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zastavila, da bo do leta 2030 dosegla 27-odstotni delež OVE v končni porabi energije. A v Evropski komisiji upajo, da bo država ta cilj – kot tudi ambicije na področjih ogrevanja, prometa, prenov stavb in energetske učinkovitosti – povečala. Kljub določenim omejitvam v elektroenergetskem sektorju, so namreč tako v Komisiji kot v Mednarodni agenciji za energijo (IEA) in Mednarodni agenciji za obnovljivo energijo (IRENA) ocenili, da ima država potencial za večjo ambicioznost na teh področjih, je dejal.

Na podlagi izračunov Evropske komisije bi lahko bil slovenski delež OVE z upoštevanjem nacionalnih posebnosti 35-odstoten, je prejšnji teden dejal Erik Potočar z ministrstva za infrastrukturo (MzI) in zagotovil, da si bo Slovenija svoj novi cilj zastavila v okviru novega NEPN-a.

Schmidt je omenil, da bi morda lahko prišlo do težav pri slovenski rabi biomase v energetskem sektorju. »Slovenija je zelo zelena, ima dosti gozdov ter posledično veliko potenciala za izkoriščanje biomase na trajnosten način. Njen NEPN vključuje načrte za biomaso. A, kot dosti drugih držav, nima zelo podrobnih trajnostnih načrtov, kako bo pridobivala to biomaso. Države morajo torej narediti nalogo, da naslovijo to težavo. Revidirana uredba EU o OVE bo pomagala državam, da to tudi storijo.«

Schmidt ob tem poudarja, da so bili OVE vedno »najcenejša možnost na voljo in je zato smiselno investirati vanje«, sploh pa zdaj, v luči velike rasti cen električne energije in ostalih energentov. Kot opozarja, je imela rast cen emisijskih kuponov na to rast le malo vpliva. Največji razlog namreč leži v skoku cen plina, do katerega je prišlo zaradi njegovega pomanjkanja.

»Če pogledamo stroške različnih tehnologij (…), so težave zlasti v državah, kjer ima plin pomembno vlogo. Plinske elektrarne so namreč bolj drage kot OVE. Zato potrebujemo več prilagajanja odjema, OVE (…), ker so OVE cenejši od obstoječih elektrarn na fosilna goriva,« je dejal Schmidt.

Tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije, odgovoren za področje energije, Tim McPhie je po poročanju Montela dejal, da bo načrt EU za povečanje rabe obnovljivih virov energije na srednji in dolgi rok znižal cene energije, saj se bo tako zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv kot tudi trenutna volatilnost, ki smo ji priča na trgu.

Schmidt še meni, da če trenutne visoke cene nakazujejo trend prihodnosti, potem je to pozitivno za naložbe v OVE, ki sploh ne bodo potrebovale subvencij. »To zniža tudi davke in dajatve, ki jih plačujejo končni odjemalci,« je dejal in dodal, da povečana raba OVE prinaša številne poslovne priložnosti, obenem pa lahko zmanjša uvozno odvisnost.