Evropska komisija je v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra Sloveniji – podobno kot drugim članicam EU – priporočila diverzifikacijo uvoza fosilnih goriv in zmanjšanje odvisnosti od tovrstnih goriv s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov, zlasti z racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj, in krepitvijo omrežja za distribucijo električne energije. Slovenija bi po priporočilih EK morala tudi pospešiti izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost in elektrifikacijo prometnega sektorja ter zagotoviti, da imajo energetska infrastruktura in povezave z drugimi državami zadostne zmogljivosti.

»Poleg reform in naložb v mehanizmu za okrevanje in odpornost bi Sloveniji koristila osredotočenost naložb na zeleni prehod in na diverzifikacijo oskrbe z energijo, zlasti s pospeševanjem uporabe obnovljivih virov energije,« pravijo v Evropski komisiji. V slednji menijo, da lahko Slovenija to doseže z »nadaljnjimi prizadevanji, kar zadeva poenostavitev in pospeševanje postopkov izdaje dovoljenj in upravnih postopkov«.

Slovenija pa bi morala tudi okrepiti omrežje za distribucijo električne energije in izboljšati energetsko učinkovitost, energetsko infrastrukture ter železniški potniški promet, meni EK.

Slovenija sicer po navedbah EK že ima diverzificirano energetsko mešanico. Tako ima trenutno največji, 31-odstotni delež v energetski mešanici nafta, sledijo jedrska energija s 23 % in obnovljivi viri energije z 18 %.

»Do leta 2030 bodo obnovljivi viri energije, jedrska energija in zemeljski plin povečali delež v slovenski energetski mešanici, medtem ko se bo delež nafte in trdnih snovi znatno zmanjšal v primerjavi s trenutno mešanico. Zemeljski plin trenutno predstavlja 11,3-odstotni delež, toda s 100 odstotki zemeljskega plina, uvoženega iz Rusije, je odvisnost od ruskega plina, ki ga Slovenija večinoma uvozi iz Avstrije, še vedno visoka,« opozarjajo v EK.

Ravno zato v EK menijo, da se bo Slovenija, podobno kot nekatere druge države članice, soočila z izzivom pri zmanjšanju svoje odvisnosti od Rusije. »Čeprav je trenutno plin v Sloveniji manj pomemben kot v celotni EU (razen v nekaterih panogah, zlasti jeklarstvu in papirju), je možno, da bo njegova vloga v bližnji prihodnosti rasla, saj bi lahko glede na napovedano opustitev rabe premoga do leta 2033 nadomestil trdna goriva.«

»V ta namen je treba zagotoviti izvajanje energetskih projektov skupnega interesa, zlasti ko gre za plinsko infrastrukturo in povezave s sosednjimi državami članicami. Slovenija bi morala razmisliti o zanašanju na dostop do terminalov UZP sosednjih držav članic, da bi diverzificirala svojo oskrbo s plinom,« navaja EK.

»Glede na novo geopolitično napetost je diverzifikacija oskrbe z energijo z nadaljnjo osredotočenostjo na obnovljive vire in na energetsko učinkovitost pomembnejša kot kdaj koli prej,« ob tem poudarjajo v EK, v kateri tako menijo, da je treba povečati naložbe v povečanje zmogljivosti OVE in v omrežje ter infrastrukturo za shranjevanje energije.

»Slovenija je dosegla svoj cilj obnovljivih virov energije do leta 2020 z uporabo mehanizma EU za čezmejno sodelovanje v skladu z Direktivo 2018/2001/EU (statistični prenosi). Pričakuje se, da bodo ukrepi v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost za spodbujanje obnovljive energije in podporo energetski učinkovitosti pripomogli k izboljšanju njene učinkovitosti na tem področju. Vendar ti morda ne bodo zadostovali za dosego 27-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v energiji v končni rabi energije do leta 2030, kot je določeno v svojem nacionalnem načrtu za energijo in podnebje,« opozarja EK in dodaja, da je sicer ta delež mnogo nižji od 37 odstotkov, kolikor je priporočila Komisija.

V Komisiji tako menijo, da bi lahko Slovenija »sprejela dodatne ukrepe, ki presegajo trenutni načrt za okrevanje in odpornost, da bi olajšala izdajanje dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije, vključno z vetrnimi elektrarnami na kopnem in sončnimi elektrarnami«.

»Glede na omejitve pri izgradnji obnovljivih virov energije na okoljsko zaščitenih območjih bi proaktivna predhodna identifikacija sprejemljivih mest za njihovo gradnjo promotorjem projektov olajšala izbiro lokacije,« dodajajo.

Opozarjajo tudi, da je področje skladiščenja energije v Sloveniji »nerazvito in nezadostno za reševanje potreb lokalne proizvodnje obnovljivih virov« ter da bi lahko izboljšanje razpoložljivosti omrežnih zmogljivosti na ravni nizkonapetostnega omrežja pomagalo pri integraciji strešnih sončnih elektrarn v omrežje.

»Poleg tega Slovenija sodeluje v projektu skupnega interesa za plinovod in kompresorsko postajo. Prihodnje naložbe bi morale biti pripravljene na prihodnje izzive, kjer je to mogoče, da se izognemo učinkom 'zaklenjenosti' na poti do podnebne nevtralnosti. Izvajanje teh projektov velja za prednostno nalogo glede na rusko invazijo na Ukrajino,« še dodaja EK.

Čeprav je Slovenija povečala svoja prizadevanja za zeleni prehod v prometnem sektorju, pa Komisija na tem področju še vedno vidi »pomembne izzive«. »Emisije iz transporta v Sloveniji predstavljajo več kot dve petini celotnih emisij CO₂ v državi. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za spodbujanje modalnega prehoda od zasebnih avtomobilov na javni prevoz,« menijo in med izzivi omenjajo tudi prehod v krožno gospodarstvo.