Evropska komisija pri določitvi bistveno ambicioznejšega OVE deleža za Slovenijo ni upoštevala pomembnih nacionalnih okoliščin, poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Slovenija je v osnutku posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) že predlagala »pomemben dvig ambicije« na področju doseganja ciljnega deleža obnovljive energije v bruto končni rabi, in sicer z najmanj 27 % na 30-35 %, »se pa tudi zavedamo, da bi moral biti naš prispevek še bistveno bolj ambiciozen«, so poudarili na MOPE v zvezi s priporočili Evropske komisije o dvigu ambicioznosti na področju OVE.

Komisija po svojih izračunih za Slovenijo namreč predlaga 46-odstotni OVE delež, ki bi pripomogel k doseganju skupnega 42,5-odstotnega OVE deleža. 

Na ministrstvu so tovrstne pripombe s strani Komisije sicer pričakovali, obenem pa poudarjajo, da Slovenija že beleži implementacijski deficit (in kupuje statistične prenose) za izpolnitev 25-odstotnega cilja za 2020. »Nerealno visoki cilji« bi zato po pojasnilu ministrstva lahko vodili tudi v situacijo, »ko bi morala Slovenija v prihodnje, v primeru neizpolnjevanja cilja, kupovati bistveno višje statistične prenose ali vlagati v OVE finančno platformo na ravni EU«.

Dodatno izpostavljajo, da je treba pri določanju OVE cilja upoštevati »pomembne nacionalne okoliščine, glede katerih smo že leta 2020 izpostavili, da jih Komisija v svojem izračunu ne upošteva v celoti«.

Kot je poudarjeno v osnutku posodobljenega NEPN-a, predstavljajo v Sloveniji varstvene kategorije s področja varstva narave, voda, kakovosti bivanja in druge, in ne zgolj območja Natura 2000, »pomembno nacionalno okoliščino, ki lahko izrazito vpliva, ne samo na obseg, ampak tudi hitrost uvajanja energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, in ki jo je treba (…) upoštevati pri določanju prispevka Slovenije na področju energije iz obnovljivih virov«.

Slovenija zaradi različnih prostorskih omejitvenih dejavnikov in nasprotovanja tako ne more »računati« na vetrno energijo, ki je največji vir za doseganje ciljnega deleža OVE na ravni EU, zaradi dolgih postopkov umeščanja se krepi tudi nasprotovanje nadaljnji izrabi hidroenergije.

Na drugi strani je sicer potencial za postavitev sončnih elektrarn »velik, večji od zastavljenega cilja, vendar je bilo potrebno pri vključevanju le-tega upoštevati sezonsko naravo proizvodnje in realno stopnjo razvoja tehnologij za pretvorbo viškov z namenom sezonskega shranjevanja«, je poudarjeno v osnutku predloga posodobljenega NEPN-a. Po projekciji v NEPN je delež proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah glede na končno rabo električne energije v letu 2030 26,2 %, kar je veliko več kot povprečje v scenariju EU (Fit for 55), kjer ta delež znaša 15,8 %.

Toda »najbolj ambiciozni cilj deleža OVE v letu 2030 samo z izvedbo projektov izven Nature 2000 oziroma projektov, katerih vpliv na okolje bo verjetno ocenjen kot nebistven, ne bo dosežen«, je med drugim izpostavljeno v osnutku posodobljenega NEPN-a.

Da bi dosegli ta cilj, bo po navedbah iz dokumenta treba izvesti tudi projekte izgradnje hidroelektrarn, »za katere je verjetno, da bo njihov vpliv na naravo ocenjen kot bistven in bo zato potreben postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave in uveljavljanje izjeme na področju voda«, je poudarjeno in dodano, da je nadaljnje spodbujanje rabe OVE v Sloveniji »tako pomembno pogojeno z okoljsko in prostorsko zakonodajo«.

Na ministrstvu poudarjajo, da bodo sicer priporočila Komisije poskusili »v čim večji meri upoštevati, seveda pa bomo pri tem upoštevali pomembne nacionalne okoliščine, posodobljene strokovne podlage ter osnutek prenove politik in ukrepov OVE«.

Če priporočila Komisije ne bo mogoče v celoti upoštevati, bo treba to ustrezno obrazložiti v sprejetem posodobljenem NEPN-u, še dodajajo.

Slovenija je zaradi zgoraj omenjenih dejavnikov in omogočitve uvajanja OVE v elektroenergetskem sektorju po sprejemu prvega NEPN pridobila tudi tehnično pomoč Komisije, ki je bila izvedena v obliki projekta RES Slovenija med letoma 2021 in 2023.

Rezultati kažejo, »da se le 0,44 % vsega identificiranega OVE potenciala nahaja na območjih brez tveganja in le 0,01 % na območjih nižjega tveganja, oz. da se kar 99,55 % vsega identificiranega potenciala nahaja na območjih višjega in zelo visokega tveganja«.

Od obravnavanih OVE tehnologij pa je v območjih brez tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije potencial prepoznan zgolj v primeru sončnih elektrarn na strehah (4.257 GWh/leto) in sončnih elektrarn na tleh (31,63 GWh/leto), drugih tehnologij brez tveganja ni.