»Evropa se je zavezala, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Ta izziv brez primere bo zahteval obsežno uvajanje zmogljivosti za izkoriščanje sončne energije in spodbujanje občutnega vlaganja v prihodnjih desetletjih. Obenem pa je finančni sektor na prelomnici, vlagatelji so čedalje bolj naklonjeni tehnologijam za proizvodnjo čiste energije, dejavniki trajnostnega razvoja pa čedalje močneje vplivajo na tveganja, donose in vrednost investicij,« aktualno stanje povzema Merce Labordena iz združenja SolarPower Europe, ki je v luči vsega povedanega za razvoj ustreznih rešitev za panogo sončne energije ustanovilo novo delovno področje za finance.

Kljub zavezi Evropske komisije, da bo v prihodnjem desetletju spodbudila za 1 bilijon evrov zasebnih in javnih trajnostnih naložb, ta prizadevanja ne bodo dovolj za dosego evropskih energetsko-podnebnih ciljev, velik del sredstev za trajnostne naložbe pa bo moral priti iz zasebnega sektorja. Po drugi strani se zasebni sektor težko dokoplje do ekonomsko upravičenih projektov z želenim profilom tveganja in donosa – posebej zdaj, ko pandemija ogroža gradnjo zmogljivosti za izkoriščanje sončne energije, saj je med drugim otežen dostop do sredstev in se razpisi odpovedujejo. Med glavnimi ovirami, ki otežujejo izvajanje projektov na področju sončne energije, sta negotovost glede regulative v številnih državah Unije in visoki stroški financiranja, ki lahko predstavljajo 50 odstotkov stroškov električne energije in škodijo dobičkonosnosti naložb v panogi sončne energije, je pojasnila Merce Labordena. Po navedbah združenja SolarPower Europe je razlogov, da so obnovljivi viri energije pogosto povezani z visokimi stroški financiranja, več. Med njimi so prepričanje o visokih stroških modulov in sistemov, negotovosti v procesu financiranja, nepripravljenost finančnih institucij na financiranje projektov v državah, ki se soočajo s krčenjem gospodarstva, ter nezadostne vladne spodbude in nezadostna razpoložljivost shem nadomestil, ki jih krije država. 

Da bi lahko izkoriščanje sončne energije v dobi, ko ni več podprto s subvencijami, prešlo na novo stopnjo razvoja, bo nujno spodbujati inovativne poslovne modele (npr. pogodbe o nakupu električne energije oz. PPA), proizvodnjo za lastno porabo znotraj skupnosti, virtualne elektrarne ter inovativne sheme financiranja (npr. skupinsko financiranje in agregiranje), menijo strokovnjaki združenja SolarPower Europe.

Naša civilizacija je zelo očitno v krizi, meni Jean-Pascal Pham-Ba, prvi mož nevladne organizacije Scale in govorec organizacije Terrawatt Initiative. »Potrebujemo refleksijo, nov premislek o vodenju ter o tem, kako ljudje razmišljajo in kakšna je vloga vlade. Izoblikovati moramo nov energetski režim.« Deležniki ne smejo pozabiti, da je energetska tranzicija v prvi vrsti v rokah panoge,« je dodal. »Ponovno je treba premisliti o načinih financiranja in razviti inovativne poslovne modele.«

Evropska investicijska banka (EIB) je usmerjena predvsem v razogljičenje (obnovljive vire) in učinkovito rabo energije, tretje področje posojil v energetiki pa so elektroenergetska omrežja, je pojasnil predstavnik banke Alessandro Boschi. EIB bo do leta 2030 sprostila 1 bilijon evrov za podnebno ukrepanje in okolje. Do leta 2025 bo za ti dve področji namenjenih 50 odstotkov vseh njenih sredstev za financiranje (trenutno 30 odstotkov), je dejal Boschi in ob tem poudaril, da EIB odločno podpira obnovljive energije, vključno s sončno energijo. »Sončna energija je postala izjemno konkurenčna in bo ena ključnih tehnologij pri doseganju ciljev na področju razogljičenja.« Trenutno je 70 do 80 odstotkov posojil banke na področju obnovljivih virov namenjenih projektom v Uniji, pri čemer vetrna in sončna energija predstavljata več kot 50 odstotkov teh posojil. »Obseg posojil za sončno energijo se je z 10 odstotkov povečal na 25 odstotkov skupnega obsega posojil EIB na področju obnovljivih virov.« Poleg posojil banka nudi tudi tehnično pomoč pri projektih na področjih sončne energije in krepitve zmogljivosti, je dodal Boschi. Vso svojo posojilno dejavnost bo do konca leta uskladila z določili pariškega sporazuma, je poudaril in dodal, da bodo v EIB postopno odpravili posojila za fosilna goriva in sčasoma tudi za zemeljski plin.

Potrebe po vlaganju so izjemne, je dejal Boschi. »Samo v energetskem sektorju za financiranje energetske tranzicije vsako leto potrebujemo za 400 milijard evrov naložb, toda banke ne morejo financirati vsega.« EIB energetskemu sektorju letno nameni posojila v skupni vrednosti približno 10 do 15 milijard evrov.