Za dosego podnebnih ciljev EU do leta 2030 in naprej bodo morale države v svoje nacionalne strategije za razogljičenje ogrevanja in hlajenja vključiti veliko več naporov za čimprejšnjo opustitev fosilnih goriv, kaže novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Hkrati poročilo opozarja, da so bila v preteklosti prizadevanja za zamenjavo fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije za ogrevanje in hlajenje prepočasna in preveč usmerjena v uporabo biomase, navkljub temu, da imamo na voljo novejše tehnologije, kot so toplotne črpalke.

EEA v poročilu pri pregledu trendov pri uporabi obnovljivih virov energije (OVE) za ogrevanje in hlajenje v sektorjih končne porabe navaja dve ključni spoznanji.

Prvič, uporaba trdne biomase je prevladala kot glavno gorivo za ogrevanje. Uporaba biomase za ogrevanje se je namreč od leta 2005 povečala za več kot tretjino in je v letu 2020 predstavljala 80 odstotkov vseh obnovljivih virov, porabljenih za ogrevanje in hlajenje na ravni EU. Velik delež te biomase je bil uporabljen s strani posameznih gospodinjstev v pečeh, kar je lahko imelo za posledico izpostavljenost ljudi onesnaževanju zraka, opozarja EEA.

Po drugi strani pa je od leta 2005 uporaba drugih obnovljivih možnosti za ogrevanje in hlajenje, kot so toplotne črpalke in sončni toplotni kolektorji, rasla veliko hitreje kot uporaba biomase. To kaže, da obstaja možnost hitrejše uvedbe teh tehnologij v tem desetletju, ocenjujejo v EEA.

Ob tem poudarjajo, da je danes na voljo več tehnologij za razogljičenje ogrevanja in hlajenja v stavbah in industriji kot v preteklosti. Sodobni sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja lahko tako vključujejo druge brezemisijske vire, zlasti v mestnih okoljih, ker je možna implementacija tako imenovanih »sosedskih« rešitev.

A kot opozarja poročilo, je potrebno pred implementacijo takšnih rešitev skrbno oceniti prednosti in slabosti vlaganja v takšne brezogljične sisteme za vsak primer posebej in v povezavi z drugimi, potencialno bolj stroškovno učinkovitimi in trajnostnimi lokalnimi rešitvami.

V primeru naprav in sistemov za ogrevanje in hlajenje, ki se bodo uporabljali dlje kot desetletje, bi lahko zamenjava kotlov na plin, premog in olje s kotli na biomaso povzročila nove težave, saj bi bili ti kotli vezani na samo en vir, poudarja EEA.

Poročilo še navaja, da je EU izpolnila cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Vendar pa je za dosego ciljev za leto 2030 in pozneje potrebno podvojiti letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Ker sektor ogrevanja in hlajenja predstavlja polovico končne porabe energije v EU, je njegovo razogljičenje kritično, pravijo v EEA in poudarjajo dvojno korist prehoda na OVE v sistemih ogrevanja in hlajenja, saj poleg ublažitev podnebnih sprememb takšni sistemi povečajo zanesljivost oskrbe.

Gospodinjstva v EU so od vrhunca leta 2010 rahlo zmanjšala povprečno porabo energije, kar po navedbah EEA pomeni, da so se prizadevanja za energetsko učinkovitost začela obrestovati. Potrebe po hlajenju stanovanj sicer trenutno predstavljajo manj kot 1 odstotek celotne porabljene energije v EU. A, kot pravijo v EEA, se bo v prihodnje zaradi podnebnih sprememb potreba po hlajenju v stavbah zagotovo povečala, medtem ko se bo potreba po ogrevanju začela manjšati. Med letoma 2012 in 2021 je bila povprečna evropska temperatura kopnega že skoraj za 2 °C višja od predindustrijske ravni.