»Blagovna menjava med Nemčijo in Slovenijo znaša 11 milijard evrov. Od tega odpade več kot četrtina na avtomobilski sektor,« je na nedavnem spletnem dogodku o e-mobilnosti Nemškega združenja za e-mobilnost (BEM) in podjetja Emobility iz Slovenije izpostavil državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan.

»E-mobilnost ni prihodnost, o kateri se bomo pogovarjali šele čez nekaj let. E-mobilnost je tukaj zdaj. Postaja ena najpomembnejših gospodarskih panog na svetu. Toda priznati si moramo, da Evropa na tem področju ni med najhitrejšimi, saj jo prehitevajo Združene države Amerike (ZDA), Kitajska in tudi Indija. Vendar pa sem prepričan, da lahko Evropa z medsebojnim sodelovanjem, predvsem podjetij, te države dohiti,« je izpostavil Raščan. Slovenska podjetja so po njegovih navedbah priznani dobavitelji (nemški) avtomobilski industriji.

V okviru konference sta podjetje Emobility in združenje BEM uradno podpisala tudi dogovor o sodelovanju. S tem je postal Emobility uradni predstavnik BEM v Sloveniji. Podpis dogovora je pozdravil nemški veleposlanik v Sloveniji Adrian Pollmann, ki je izpostavil, da je e-mobilnost trenutno »vroča tema, prav tako ekologija, zato je sklenitev dogovora še toliko pomembnejša. Tako nemškim kot slovenskim podjetjem so se s tem na široko odprla vrata za vstop na oba trga, kar bo omogočilo lažje iskanje novih partnerjev«.

»Okrepitev področja e-mobilnosti v Evropi ni le nujno iz okoljskih vzgibov, temveč je tudi ekonomski imperativ,« meni Pollmann. E-mobilnost je med najhitreje rastočimi trgi in konkurenčnost je v polnem zamahu že vrsto let, je izpostavil. 

Dodaja, da se je to področje tudi med epidemijo novega koronavirusa izkazalo kot precej odporno. »Medtem ko je prodaja avtomobilov z notranjim izgorevanjem padla, je glede na preliminarne podatke Mednarodne agencije za energijo (IEA) svetovna prodaja električnih vozil narasla na preko tri milijone in dosegla več kot 4-odstotni tržni delež v letu 2020. Gre za 40-odstotno rast v primerjavi z letom 2019, ko je bilo prodanih 2,1 milijona električnih vozil,« poudarja. 

Kljub temu je delež električnih vozil, vključno s ‘plug-in’ hibridi, v celotnem deležu prodaje avtomobilov še vedno nizek. Prav tako je treba povečati delež polnilne infrastrukture, je o potencialu na področju e-mobilnosti izpostavil Pollmann. Po njegovih navedbah je bilo v EU v letu 2020 približno 225 tisoč javnih polnilnic. 

Kot je bilo še slišati na spletnem dogodku, je Nemčija nedavno oznanila namero o postavitvi tisoč hitrih električnih polnilnic ob avtocestah do konca 2023, za kar naj bi porabili dve milijardi evrov. 

»Slovenija bi lahko bila ena od najuspešnejših držav na področju e-mobilnosti, vendar nismo,« je pridal predsednik Emobility Primož Lemež. Kot enega glavnih razlogov za »slabo proizvodnjo e-vozil« navaja »velike težave z baterijami v Evropi«.

»E-mobilnost je golo dejstvo. To je zdaj v Nemčiji jasno vsem - 1,2 odstotka vseh vozil v Nemčiji je 100-odstotno električnih. Imamo pa pri nas, kljub silnim milijardam, ki se vlagajo v to vejo, veliko težav, kajti transformacija z dizla na elektriko bo težka in za mnoge tudi boleča. Po drugi strani pa je to tudi izjemna priložnost za mala in srednja podjetja z veliko elektronskega in IT znanja, celo za start-up podjetja. Velika priložnost za Evropo so tudi baterije. Vse to bo v naslednjih nekaj letih izredno pomembno, rasti prihodkov pa izredne,« je povedala Caroline Mayer, predstavnica BEM in audijeva inženirka, ki v podjetju Audi skrbi za razvoj električnih modelov. 

Mayerjeva dodaja, da je velika težava polnilna infrastruktura. Tako je v Nemčiji na 14 električnih vozil ena polnilna postaja, pojasnjuje.

»Medtem ko so bili ‘plug-in’ hibridi pravi korak, da smo e-mobilnost približali kupcu, pa je treba zdaj preiti na popolnoma 100-odstotno električno mobilnost,« je v zaključku izpostavila Mayerjeva. V Audiju naj bi glede na načrte od leta 2025 naprej proizvajali le še 100-odstotne električne avtomobile. »Vendar bodo pretekla še nadaljnja tri leta, preden se bodo pojavili na cestah. V letu 2030 pa bo Audi zagotovo 100-odstotno električen,« je sklenila.

Na nemških cestah je danes približno 250 tisoč električnih vozil (skupaj s ‘plug-in’ hibridi), pri čemer je 20 odstotkov vseh na novo prodanih avtomobilov električnih: 15 odstotkov je ‘plug-in’ hibridov, preostali avtomobili pa so 100-odstotno električni, je navedel Frank Müller iz združenja BEM. 

Kot je poudaril, je Evropa pri razvoju e-mobilnosti »izredno počasna«. Pri tem je namignil na izredno hitrost, s katero gradi Elon Musk, prvi mož Tesle, svojo prvo evropsko tovarno v Berlinu. »Vsekakor bomo morali pohiteti, se hitreje obrniti. Predvsem pa mi ni jasno, zakaj ‘mečkamo’ v Evropi s tovarno baterij. BMW je objavil, da bo postavil svojo tovarno za baterije in električne avtomobile šele leta 2026,« je bil kritičen.