Srednje velik električni avtomobil, kupljen danes, je v celotni življenjski dobi (16 let, 3 lastniki) že cenejši od drugih pogonskih sistemov. Pri manjšem avtomobilu se bo točka preloma zgodila predvidoma že letos, večji avtomobili pa bodo cenejši od leta 2025, je razkrila analiza Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med katerimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).

V ZPS pričakujejo, da bo Evropska komisija za področje prometa sprejela načrt za zmanjšanje izpustov CO₂ za 37,5 odstotka do leta 2030. Trenutno so električni avtomobili edina resna alternativa, da proizvajalci lahko dosežejo strožje standarde. A je njihova cena občutno, tudi za več kot 15.000 evrov, višja od cene primerljivega bencinsko gnanega avtomobila, poudarjajo v ZPS.

Kot je na novinarski konferenci izpostavil Boštjan Okorn iz ZPS, je cena resda »pretirana«, a je verjetno posledica subvencij, ki so v Franciji in Nemčiji precej visoke »in si proizvajalci visoke prodajne cene posledično lahko privoščijo«.

Kljub temu se bodo v prihodnjih 10 letih skupni stroški uporabe avtomobilov z različnimi pogonskimi sklopi v celotni življenjski dobi precej poenotili, električni avtomobili pa bodo v vseh razredih najcenejši, je razkrila omenjena analiza.

Ob tem je Okorn izpostavil, da bodo majhni električni avtomobili v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami članicami EU cenejši tri leta prej. 

Razlog leži po Okornovih navedbah v tem, da prevozimo v Sloveniji sorazmerno veliko kilometrov (v povprečju 20 % več kot v preostalih državah EU), kar vpliva na tekoče stroške vožnje. »Več kot vozimo, prej pride do točke preloma,« je dejal Okorn. 

Priključni hibridi bodo medtem stroškovno ostali na zelo podobni ravni kot bencinski. Razlog je višja začetna cena in pozneje ne dovolj veliki prihranki pri gorivu, pojasnjujejo v ZPS.

Strošek uporabe priključnega hibrida bo odvisen od načina uporabe, dodaja Okorn. Kdor bo akumulator redno polnil, se bo vozil z nižjimi stroški, v nasprotnem primeru bodo stroški zelo podobni ali celo višji kot pri motorjih z notranjim zgorevanjem, je pojasnil. 

Tudi ta analiza je ponovno pokazala »vprašljivo gospodarnost priključnih hibridov« iz omenjenega razloga, je izpostavil Okorn.