Med razvojnimi projekti družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM) je, ob 30 MW sončni elektrarni na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, tudi postavitev treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak – skupne moči 46 MW. Konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta naj bi stekla tudi prva dela za geotermično elektrarno, aktivnosti pa se odvijajo tudi na področju shranjevanja električne energije.

Družba DEM je tako oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za baterijski hranilnik moči 60 MW, ki bo služil za zmanjšanje odstopanj proizvodnje celotne skupine HSE na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Prav tako je v zaključni fazi izdelava dokumentacije za gradnjo male hidroelektrarne Pesnica, so o aktualnih projektih sporočili iz DEM.

»Intenzivno izvajamo tudi aktivnosti na razvojno – inovativnih projektih, kjer velja posebej izpostaviti trajnostno upravljanje s sedimenti reke Drave.« 

Družba, ki deluje kot del skupine HSE, je obenem konec julija s strani upravne enote Ptuj pridobila tudi uporabno dovoljenje za segment pet sončne elektrarne Zlatoličje moči 2,5 MW, s čimer prehaja elektrarna v redno obratovanje. Gradnja omenjenega segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je zaključila v začetku maja letos, nakar je začela elektrarna poskusno obratovati. 

Pri tem pa bo segment pet sončne elektrarne Zlatoličje del večje sončne elektrarne skupne projektirane nazivne moči 30 MWp in predvidene letne proizvodnje 37.000 MWh, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. 

»Zanjo že poteka postopek državnega prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor. Ob tem pa družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji, raziskuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn,« še sporočajo iz DEM.

Družba DEM, ki upravlja osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, se namreč, podobno kot ostale proizvajalke električne energije iz vodnega vira, od lanskega avgusta – torej že leto dni – sooča s pomanjkanjem padavin v porečju reke, kar ima za posledico podpovprečne pretoke in rezultira v približno 30 odstotkov nižji realizirani proizvodnji od načrtovane za letošnje leto oziroma eni najnižjih v zgodovini družbe. 

Pri tem pa s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive proizvodnje električne energije družba pospešeno izvaja tudi številne investicije na področju vzdrževanja in posodobitve obstoječe opreme, poudarjajo. Med izvedbenimi projekti izstopajo prenova sekundarnih sistemov, prenova jezu Markovci in celovita rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin ter sanacija vibracijskega stanja generatorjev. 

Med razvojnimi projekti družbe ob že omenjeni sončni elektrarni na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, izpostavljajo tudi postavitev treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak – skupne moči 46 MW in letne proizvodnje 122 GWh. 

Pri projektu vetrne elektrarne Ojstrica je v teku dopolnitev okoljskega poročila, ki mu bo, skladno z zakonodajo, sledila javna razgrnitev. Pri vetrnih elektrarnah Rogatec in Paški Kozjak pa so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravi okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena v naslednjem letu, pojasnjujejo v DEM.

Med pomembnejše razvojne projekte družbe sodijo tudi raziskave in projekti izkoriščanja geotermalnega potenciala za proizvodnjo električne energije – družba je tako že pridobila gradbeno dovoljenje za prvo geotermično elektrarno Pg-8 v Lendavi, kjer se načrtuje, da bodo potrebna dela na terenu stekla konec tega oziroma v začetku naslednjega leta in bodo trajala približno pol leta.