Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) je na nedavnem srečanju z novinarji podrobneje predstavila aktivnosti in korake umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn VE Ojstrica, VE Paški Kozjak in VE Rogatec v prostor. Kot je uvodoma dejal direktor DEM Andrej Tumpej, so pred energetiko zelo velike odločitve, »obenem pa že sedaj ne dosegamo ciljev, ki smo si jih zastavili in potrdili na področju uporabe obnovljivih virov energije (OVE)«.

V DEM, poleg vode in sonca, vidijo tako potencial tudi v vetru, čeprav se ta po Tumpejevih besedah ne more primerjati s potencialom v Nemčiji, na Danskem ali Nizozemskem. »Kljub temu pa je tudi v Sloveniji dovolj lokacij, ki omogočajo izkoriščanje vetrne energije.«

V ta namen so v družbi DEM pripravili pregled vetrnega potenciala v Sloveniji, ki je primeren za energetsko izkoriščanje, pri čemer ga je največ na Primorskem in v jugovzhodnem delu Slovenije, vendar ga ima po Tumpejevih besedah tudi severovzhodni konec. Na osnovi opravljenih meritev na področju severovzhodne Slovenije so se tako pokazala tri vetrovno primerna področja, in sicer območja Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. Poleg Nature 2000 predstavljajo omejitve za izgradnjo omenjenih vetrnih elektrarn tudi druga ekološko pomembna področja ter kulturna dediščina in razpršena poselitev. »Toda v DEM menimo, da bi z upoštevanjem okoljskih in drugih omejitev lahko vetrne elektrarne postavili.«

Doslej se v Sloveniji ‘ponašamo’ z le dvema vetrnicama, pri čemer predstavlja vetrna energija v svetu 24 odstotkov proizvedene energije iz OVE, pojasnjuje Tumpej in dodaja, da je bilo lani postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn - to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje. Svet se po njegovih besedah obrača k vetru. 

Postopkovno najdlje je potencialni projekt vetrne elektrarne VE Ojstrica, ki ima prejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, kar pomeni, da bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor, je v nadaljevanju pojasnil vodja projekta Sandi Ritlop. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice, izbrani pa so tudi že izdelovalci DPN-ja, kot tudi izdelovalci okoljskega poročila in njegovega vrednotenja, pridaja Tumpej.

Medtem sta VE Paški Kozjak in VE Rogatec v fazi, ko je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. Sklep o sami izvedbi DPN-ja za preostala dva vetrna projekta pričakujejo po Tumpejevih besedah v začetku prihodnjega leta. 

Medtem ko so pri vetrnem polju VE Ojstrica načrtovani trije vetrni agregati skupne moči do 11 MW, so pri VE Paški Kozjak predvideni štirje vetrni agregati skupne moči do 14 MW. Šest vetrnih agregatov skupne moči do 21 MW pa je predvideno pri VE Rogatec. Pri VE Ojstrica so sicer že v predhodnih analizah zmanjšali vetrno elektrarno z osmih agregatov na tri. Razlogi so bili različni, pojasnjuje Tumpej, in sicer okoljski (ohranjanje živalskih vrst, predvsem ptičev) in zaradi poseljenosti. Gre pa pri vseh načrtovanih vetrnih projektih za slemenske vetrne elektrarne, uporabljena pa bo najnovejša BAT-tehnologija.