»Ljudje so vedno bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, skrbi jih uporaba ogljikovodikov, ker proizvajajo emisije ogljikovega dioksida, in skrbi jih varnost oskrbe,« je v povedal dr. Robin Grimes, glavni znanstveni svetovalec britanskega zunanjega ministrstva. Po drugi strani pa jih skrbi tudi cena, ki jo plačujejo za elektriko. »Gre za dihotomijo, s katero se moramo spoprijeti. Smo na točki v zgodovini, kjer ne moremo imeti obojega. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo napredek pomenil tudi višjo ceno. Vprašanje pa je, ali smo pripravljeni plačati več,« pravi Grimes.
Ogljikovodiki so izjemno dragoceni, saj jih lahko uporabimo v kemiji – na primer pri izdelavi umetnih mas ali drugih materialov, ki jih lahko nato znova uporabimo, meni dr. Robert Grimes. Po njegovem mnenju je sežiganje ogljikovodikov in posledično izguba njihovega potenciala za druge dejavnosti čista norost. »Če bi lahko na današnji svet pogledali z vidika nekoga, ki živi 300 let v prihodnosti, bi se nam najverjetneje zdelo precej smešno, da ogljikovodike sežigamo, ko pa bi jih lahko uporabljali kot surovino za izdelavo farmacevtskih izdelkov ali polimerov ter tako podprli razvoj bolj trajnostnih materialov,« pravi Grimes, ki sicer opaža, da postajajo ljudje vedno bolj energetsko pismeni, še vedno pa ostaja vprašanje, če so pripravljeni za energijo, ki jo uporabljajo, plačevati tudi več denarja.
Grimes ocenjuje, da ljudje še nismo pripravljeni spremeniti svojih potrošniških navad, da bi si zagotovili trajnostno prihodnost. Izpostavlja pa, da se v nekaterih državah v javnosti že razvijajo precej spodbudne debate o tem, kako pomembno je, da je naša proizvodnja energije trajnostna. »Če torej današnjo situacijo primerjamo s situacijo izpred desetih let, je vsekakor opaziti napredek. Javnost zdaj veliko bolj razume, da gre za pomembno stvar, bolj pa sprejema tudi to, da gre za kompleksno situacijo, kjer se prepletajo številni različni vplivi.«
Prepričan je še, da nam globalni kalkulator, ki ga je nedavno predstavil tudi v slovenskem državnem svetu, omogoča, da spremenimo enega od vidikov in nato dobimo vpogled v kompleksne posledice te spremembe. Kot pravi Grimes, je globalni kalkulator v Združenem kraljestvu uporabilo že preko 130.000 uporabnikov. Ocenjuje, da bi Slovenijo vpeljava omenjenega kalkulatorja stala 50.000 evrov ali manj, če bi preprosto prilagodili excelovo datoteko britanskega ministrstva. Če pa bi projekt zastavili širše, tako, da bi organizirali tudi delavnice in druga neformalna posvetovanja s predstavniki različnih fakultet, javne uprave (tudi na lokalni ravni), podjetniških združenj, delavskih organizacij, okoljskih nevladnih organizacij ipd., bi se lahko stroški dvignili tudi na 200.000 evrov.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki