Državnozborski poslanci so 6. julija z 48 glasovi za in 31 glasovi proti sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne. Medtem ko so zakon podprli v koaliciji, v opozicijskih poslanskih skupinah, SDS in NSi, menijo, da se preveč osredotoča na sončno in vetrno energijo in ne vzame v obzir tudi geotermalne energije in hidroenergije.

»Zakon, ki je pred nami, je le eden od korakov, ki jih moramo narediti za spremembo razvojne paradigme naše države, ki na področju razogljičenja lovi sapo. Začela je prepozno, s tem pa izgublja na konkurenčnosti in predvsem na priložnosti, da ustrezno odgovori na izzive sodobnega časa,« je na tretji obravnavi predloga zakona na seji DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. V zvezi z očitki, da naj bi zakon uzakonjal prevlado interesov energetike nad vsemi javnimi interesi in povozil predpise s področja umeščanja v prostor ter varovanja narave, je poudaril, da to ne drži. » Zakon, ki je pred vami, ni zakon, ki bi povozil ostale zakone, ampak se z njim odpravlja nekatere od obstoječih absolutnih prepovedi in ovir, ohranja pa se prostorske in naravovarstvene, okoljevarstvene, kulturno varstvene in druge standarde.«

Ponovno je spomnil, da Slovenija na področju izkoriščanja sončne in vetrne energije precej zaostaja za primerljivimi državami v Evropski uniji. »Po podatkih Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij je imelo v letu 2022 več kot 20 držav članic Evropske unije v domači proizvodnji električne energije več kot 10-odstotni delež proizvedene elektrike iz vetra in sonca, med temi državami so tudi vse naše sosede. Slovenija je imela, žal, manj kot 3 %,« je pojasnil.

Sprejem zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) tako predstavlja enega izmed prvih in ključnih korakov k večanju deleža energije iz OVE in tudi k temu, da si bomo lahko v sklopu prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) za leto 2030 postavili in uresničili čim bolj ambiciozne cilje za razogljičenje.

Zakon ureja posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.

Med drugim določa tudi proaktivnejšo vlogo države. Ta med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra. Za sončne elektrarne so taka prednostna območja za umeščanje na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi. Uzakonjena je tudi obveza, da se te proizvodne naprave obvezno namesti že pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 m², oziroma na vseh obstoječih objektih s površino, ki presega 1700 m².

Z zakonom se pod strogo določenimi pogoji ureja tudi umestitev naprav OVE na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial in kjer so do sedaj veljale absolutne prepovedi za njihovo postavljanje, kot so na primer nekatera kmetijska zemljišča (vpeljava tako imenovane agrovoltaike), površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera, zaprta odlagališča odpadkov. Dovoljuje se tudi postavitev vetrnih elektrarn na gozdovih, ki niso varovalni.

Zakon prvič v zgodovini države uzakonja tako imenovane regulativne peskovnike za preizkus novih tehnologij, določa pa tudi pogoje za podelitev raziskovalne geotermalne koncesije za namene raziskovanja in proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije.

Z zakonom se uvaja tudi enkratno nadomestilo za občine za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, znižuje se zahtevan delež soglasij solastnikov za postavitev fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini, uvaja se možnost ustanovitve brezplačne služnosti ali stavbne pravice na objektih v javni lasti za postavitev skupnostnih sončnih elektrarn ter uvaja nepotrebnost pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja v določenih primerih, pojasnjujejo MOPE.