Države članice EU bi morale po mnenju Mednarodne agencije za energijo (IEA) izkoristiti prihajajoči rok za oddajo posodobljenih nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov (NEPN) za zvišanje ciljev o izgradnji zmogljivosti za obnovljivo energijo do leta 2030.

Države članice morajo svoje posodobljene načrte oddati do 30. junija. In ko se ta proces zaključi, se utegnejo »evropske ambicije za izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije do leta 2030 še povečati«, je IEA zapisala v poročilu.

Evropa po trenutnih načrtih namerava zmogljivost za proizvodnjo obnovljive energije do leta 2030 skoraj podvojiti, s čimer bo h globalni vsoti prispevala 20 % (1.590 GW), so pojasnili avtorji poročila. Nemčija po njihovih navedbah sama zaleže za skoraj četrtino evropskega cilja, sledijo pa ji Španija, Italija, Francija in Velika Britanija, ki skupaj predstavljajo še eno tretjino.

IEA se sklicuje na ocene nacionalnih načrtov, ki jih je pripravila Evropska komisija, pri čemer zapiše, da bo delež obnovljivih virov v končni porabi energije v regiji do leta 2030 dosegel 38,6 do 39,3 %, kar pa je nekaj manj od 42,5-% cilja Unije.

Na podnebnem vrhu COP28 lani v Dubaju se je skoraj 200 držav zavezalo, da bodo v tem desetletju potrojile svetovno zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter tako pomagale omejiti globalno segrevanje na 1,5 °C. »Cilj o potrojitvi je ambiciozen, vendar dosegljiv, toda samo če vlade obljube hitro spremenijo v načrte ukrepanja,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol.

Vse države po svetu, ki so podpisnice pariškega sporazuma iz leta 2015, morajo vsakih pet let sporočiti svoj nacionalno določeni prispevek, s katerim bodo do leta 2030 izpolnile svoje podnebne zaveze. Prispevek morajo ponovno posodobiti letos, saj rok poteče v letu 2025.

»Uradnih zavez v nacionalno določenih prispevkih je trenutno za 1.300 GW, kar je samo 12 % obsega, ki je potreben za izpolnitev dubajskega cilja o globalni potrojitvi,« je zapisala IEA v poročilu, ki zajema 150 držav. Tudi če bi vse države v celoti izpolnile svoje trenutne cilje, bi svet po njenih navedbah še vedno za 30 % zaostal za zavezo o potrojitvi globalne zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive električne energije na več kot 11.000 GW do leta 2030.

Temu pritrjuje tudi Katye Altieri, analitičarka mislišča Ember: »Nacionalno določeni prispevki trenutno ne odražajo ustrezno dejanskih ambicij držav in za zapolnitev vrzeli do potrojitve zmogljivosti bo treba narediti več.« Kot je dodala, je Evropa naredila nekaj hitrih korakov, pri čemer je izpostavila nemški cilj o povečanju obsega obnovljivih virov za 2,4-krat, s čimer se je država pridružila Španiji v skupini vodilnih treh držav na svetovni ravni po načrtih o razmahu vetrne energije.

V IEA pa opozarjajo tudi na izzive v tem sektorju, med drugim na dolgotrajne postopke izdajanja dovoljenj ter nezadostno vlaganje v omrežno infrastrukturo. Kot rešitev predlagajo zmanjševanje stroškov financiranja, da se poveča privlačnost projektov na področju obnovljivih virov za banke, ter predvidljivost dolgoročnih politik.