Državni zbor je s 53 glasovi za in 30 proti sprejel novi energetski zakon (EZ-2). V zakonu med drugim ostajajo omejitve glede uporabe plina.
EZ-2, ki naslavlja prihodnjo državno energetsko politiko, določa podporne ukrepe in omejitve pri opuščanju fosilnih virov energije, hkrati pa spodbuja rabo obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE). Zakon med drugim ureja tudi področje črpanja evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.
Medtem ko je bila iz predloga zakona odstranjena določba, ki prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih v nove eno- in dvostanovanjske stavbe ter v posamezne dele večstanovanjskih stavb, je ostala določba, ki prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.
Občine bodo morale po sprejetju zakona pripraviti lokalne energetske koncepte (LEK), v katerih bodo morale za sedem let zastaviti cilje prihrankov energije in OVE ter cilje energetske prenove javnih stavb. LEK bo moral vsebovati določbe glede prednostne rabe virov energije ali energentov, prednost pa bodo morali imeti OVE in drugi nizkoogljični viri. Možno bo sprejetje skupnega LEK-a več občin, v katerem pa bodo morali biti jasno vidni cilji posamezne občine. Večje občine, z več kot 10.000 prebivalci, bodo morale v LEK vključiti vzpostavitev vsaj ene OVE energetske skupnosti.
Nove koncesije za gradnjo in upravljanje distribucijskega plinskega omrežja bodo občine lahko podelile le, če bodo v svojih lokalnih energetskih konceptih (LEK) omrežja načrtovale na način, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 % načrtovane porabe.
Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za obdobje petih oziroma sedmih let. Med drugim bo podaljšanje za pet let možno v primeru, da imajo odjemalci na območju koncesije letno porabo več kot 100 tisoč kWh in uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oziroma bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja. Za sedem let pa se bo lahko koncesija podaljšala v primeru, če bo omrežje priključeno na vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.
V zakonu je naslovljeno dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU in evropskega sklada za modernizacijo ter uveden nov instrument, ki omogoča komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so bili uspešni na razpisih EU. Zakon opredeljuje tudi postopke za dodeljevanja spodbud v OVE in URE. Kot je med sprejemanjem zakona poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen, zakon »odpravlja administrativne ovire in poenostavlja postopke«.
Zakon naslavlja tudi delovanje regulatorja, tj. Agencije za energijo. Hkrati določa ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki