»Industrija predstavlja s svojo izvozno usmerjenostjo in inovativnostjo temelje blaginje Slovenije, zato ji je treba nameniti posebno pozornost. Namen slovenske industrijske strategije 2021-2030 je, da postavi smernice razvoja, na osnovi katerih bomo oblikovali ukrepe, ki bodo podprli slovensko industrijo pri njenem nadaljnjem napredku, revitalizaciji in prestrukturiranju,« je o osnutku industrijske strategije dejal Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Državni sekretar je osnutek predstavil na nedavni konferenci z naslovom ‘Prihodnost industrije in internacionalizacije’, ki je potekala v Kongresnem centru Brdo v organizaciji MGRT, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in SPIRIT Slovenija.

Ena ključnih nalog industrijske politike je povezovanje različnih verig vrednosti, različnih velikosti podjetij in institucij znanja. Z industrijsko strategijo želimo premikati meje razvoja in pridobiti primat z vidika inovativnosti in konkurenčnosti, je poudaril državni sekretar. »V skladu z industrijsko politiko EU želimo postati bolj samooskrbni in povečati strateško avtonomijo.« Slovenska industrijska strategija izhaja med drugim iz strategije razvoja Slovenije 2030, ki je krovni strateški dokument Slovenije. Pri oblikovanju same strategije pa so pripravljavci upoštevali tudi evropski zeleni dogovor in druge pomembne dokumente, je še pojasnil Zajc.

»S slovensko industrijsko strategijo želimo uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot pametne, zelene in ustvarjalne s ciljem zagotavljati konkurenčnost gospodarstva in ustvariti pogoje za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za bolj kakovostna delovna mesta ter prehod v zeleno gospodarstvo. Brez ‘zelenega’ v industriji v prihodnosti ne bomo več govorili.«

Slovenska industrija zaposluje skoraj 200 tisoč ljudi v skoraj 20 tisoč podjetjih in prinaša 23-odstotkov dodane vrednosti v gospodarstvu. Zaradi epidemije novega koronavirusa je po Zajčevih navedbah pričakovan velik padec v izvozu. »Do leta 2030 pa lahko nato pričakujemo do 3,7-odstotno rast, predvsem v strojni, elektro in kemični industriji. V tem letu se bodo znižale tudi investicije, in sicer za petino. Najbolj se bodo krčile v strojni, kovinski, tekstilni, lesni in papirni industriji. Do leta 2030 pa bodo investicije postopoma naraščale za 3,8 odstotka, najbolj v kemični in kovinski industriji. Vlaganja zasebnega sektorja v razvoj in raziskave bodo s predvideno rastjo do leta 2030 dosegla 1,8 odstotka BDP-ja,« je še povedal državni sekretar. 

Krovni kazalnik slovenske industrijske strategije se nanaša na produktivnost dela. »Cilj je, da leta 2030 dosežemo cca. 66 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Kar zadeva zeleni razvoj, je ključni kazalnik snovna produktivnost. Namen tega kazalnika je, da se s porabljenimi surovinami in materiali ustvari čimveč dodane vrednosti. Zavedati se moramo, da so naši viri omejeni. Na področju pametnega razvoja je ključni kazalnik DESI indeks, ki meri stopnjo digitalizacije v gospodarstvu in družbi.«

Z vidika zelenega razvoja je po Zajčevih navedbah ključen prehod v krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko-intenzivne industrije, trajnostna mobilnost in industrija, temelječa na lesu in ostalih obnovljivih materialih. Na področju pametnega razvoja so med drugim ključni krepitev digitalizacije in uvajanje pametnih rešitev v industriji ter internacionalizacija. 

»Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje slovenske industrijske strategije, je treba ustrezno oblikovati in usmeriti. Med temi ukrepi so ukrepi, ki se nanašajo na raziskave, razvoj in inovacije. Drugi sklop ukrepov pa se nanaša na podjetništvo ter mala in srednja podjetja (MSP). Sledijo še ukrepi, ki se nanašajo na podporo internacionalizaciji, krepitvi kadrov, infrastrukture, zakonodaje ipd.«