Aplikacija Enerfund, ki so jo razvili partnerji v okviru istoimenskega evropskega projekta, v katerem sodeluje tudi slovenski Institut Jožef Stefan, je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Aplikacija, ki jo v več evropskih državah že uporabljajo, omogoča lažje in centralizirano pridobivanje informacij o energetski učinkovitosti stavb, oceno možnih prihrankov energije, boljše prepoznavanje naložbenih priložnosti ter določanje prioritet za energetske prenove, poudarjajo njeni snovalci.

Namen aplikacije je torej podpreti obseg naložb v celovite prenove stavb, tako da ponudi informacije iz energetskih izkaznic v strukturirani kartografski obliki in hkrati prikaže potencial za prenovo.

»Obseg trenutno razpoložljivih podatkov v aplikaciji je po državah zelo raznolik, največ podatkov – za več kot 14 milijonov energetskih izkaznic – je na voljo za področje Velike Britanije,« pravi mag. Jure Čižman iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), ki je slovenski partner evropskega projekta. »Za Slovenijo je zaenkrat vključen vzorčni nabor, za okrog 600 izkaznic, ki pa bo v naslednjih mesecih razširjen na celotno bazo več kot 50.000 izkaznic,« napoveduje Čižman. Dodaja, da bo aplikacija z razširitvijo funkcionalnosti septembra letos omogočala »prikaze potencialov za obnove po izbranih območjih, uveden pa bo tudi kazalnik enerfund, ki bo označeval potencial za prenovo glede na izbrane kriterije. Ti poleg energetskih učinkov upoštevajo tudi lokacijo, tržne razmere in druge družbene vidike,« je povedal Čižman.

Ker so se v Sloveniji vlaganja v prenove v letu 2016 zlasti v javnem sektorju občutno zmanjšala (to je povzročilo povečanje zaostankov pri doseganju ciljev pri zmanjšanju rabe energije za ogrevanje in tudi emisij CO₂), Čižman izpostavlja, da je izbira ustreznih strategij in prioritet pri obnovah stavb ključnega pomena za učinkovito zmanjševanje rabe energije in izpustov CO₂.

Aplikacija, ki poenostavlja odločitve zainteresiranih akterjev glede strategij obnov – tudi preko uporabniku prijaznih vsebin, kot je interaktivni zemljevid možnosti celovitih prenov, ki se uporablja v državah projektnih partnerjev –, je na voljo TUKAJ.

Glavne ciljne skupine, ki bi imele od uporabe aplikacije Enerfund največ koristi, so finančne institucije, občine in lokalne skupnosti ter ponudniki energetskih storitev in produktov, kot je na primer Goriška lokalna energetska agencije (GOLEA). »Glavni vir informacij so energetske izkaznice, kar pomeni, da bo večina podatkov na voljo za stanovanjski in delno storitveni sektor ter za javne stavbe z uporabno površino nad 250 m2. Seveda je končna uporabnost odvisna od deleža stavbnega fonda, ki ga vir informacij pokriva, in kakovosti ter ažurnosti posodabljanja vhodnih podatkov. Orodje je lahko zanimivo tudi za načrtovalce politik in spodbud na nacionalni ravni, saj omogoča analizo stanja in spremljanje oziroma vrednotenje izvedenih projektov,« meni Nejc Božič, vodja projektov, ki na GOLEI skrbi za sistem upravljanja z energijo v javnih stavbah.