Vlada je nedavno sprejela načrt za prihodnjih pet let, ki določa ukrepe in spodbude za proizvodnjo in rabo obnovljivih virov energije v Sloveniji. Njegov namen je zlasti načrtovanje sredstev sklada za podpore. Med drugim je načrtovano 116 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev 2021–2027 ter okoli 120 milijonov evrov na leto za podporno shemo za obnovljive vire. Obenem se v okviru podporne sheme obetajo spremembe. Neposredna podpora bo tako namenjena tudi proizvodnim napravam do 500 kW moči.

Od skupnih 116 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev je za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (sončne in vetrne elektrarne) predvidenih 76 milijonov evrov; 28 milijonov evrov je načrtovanih za spodbujanje novih daljinskih sistemov na OVE, kot tudi 12 milijonov evrov spodbud EU za izkoriščanje naprednih biogoriv (tekočih in plinastih) ter sintetičnih biogoriv.

Nacionalni program za obdobje 2021–2027, ki je še v usklajevanju z Evropsko komisijo, a bi naj bil sprejet do konca tega leta, predvideva obenem 44,65 milijona evrov EU sredstev za razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij ter hrambe zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E), je razvidno iz petletnega načrta.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je medtem na razpolago nadaljnjih 141 milijonov evrov EU sredstev, namenjenih obravnavi več izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in odjemalci energije iz OVE, »da odpravimo neučinkovite sisteme daljinskega ogrevanja ter izgube v distribucijskem sistemu električne energije in odpravimo omejeno uporabo sistemov upravljanja z energijo«, so zapisali avtorji načrta.

Tako je za energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na OVE v okviru NOO načrta na voljo 11 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni na javnem razpisu. Ta bo predvidoma objavljen konec leta 2022. Nadaljnjih 50 milijonov evrov bo v okviru javnega razpisa na voljo za proizvodnjo elektrike iz OVE (geotermalna tehnologija in hidroelektrarne), ki bo objavljen predvidoma v letu 2023.

»Če sredstva ne bodo v celoti porabljena, se v nadaljevanju predvideva vlaganje preostanka sredstev v sončno energijo za javne stavbe,« piše v načrtu. 

Za krepitev distribucijskega omrežja električne energije v skladu z naraščajočo porabo električne energije iz OVE je medtem s sredstvi v višini 80 milijonov evrov predvideno podpreti 980 novih transformatorskih postaj in 1520 km novega nizkonapetostnega omrežja. Javna razpisa bosta objavljena predvidoma konec leta 2022.

Slovenija pa je v obdobju 2014–2021 upravičena tudi do 37,7 milijona evrov sredstev iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021.

Petletni načrt je obvezen dokument, ki ga določa lani sprejeti zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE). Načrt obsega obdobje od leta 2022 do 2026.

Od 1. januarja 2020 dalje Slovenija izvaja podporno shemo na podlagi odločbe Evropske komisije, s katero je ta dovolila podaljšanje podporne sheme za dobo šestih let in odobrila, da se na razpisih Agencije za energijo v obdobju od 2020 do konca leta 2025 podeli za 1,8 milijarde evrov podpor proizvodnim napravam.

V okviru podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE) lahko glede na podatke iz petletnega dolgoročnega načrta razberemo, da je na letni ravni v petih letih v ta namen na voljo 120 milijonov evrov. 

Obenem je v prihajajočem obdobju načrtovana nova oz. razširjena podporna shema za tehnologije, ki v staro shemo doslej niso bile vključene. Zakon o spodbujanju proizvodnje iz OVE tako določa, da se lahko podpore namenjajo npr. tudi za hranilnike električne energije, pri čemer bo podporna shema omogočala neposredno dodelitev podpor tudi za proizvodne naprave z močjo manjšo od 500 kW. 

Vlada bo vsled tega do konca leta 2022 sprejela uredbo, s katero bo podrobneje predpisala vrste energetskih tehnologij, v tem okviru pa zlasti tiste, ki izkoriščajo sončno energijo v proizvodnih napravah s fotovoltaiko, po možnosti kombiniranih s hranilniki električne energije. Višine podpor bodo pri tem določene v konkurenčnem postopku na podlagi poziva Agencije za energijo za vstop v podporno shemo. Potrditev nove sheme naj bi sledila v letu 2023.

»Da bo uredba minimalizirala skupne stroške podpore, bodo ti pogoji nediskriminatorno odprti za vse proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, kasneje pa dopolnjeni še za druge OVE proizvodne vire. Vendar pa bodo v okviru uredbe lahko omejitve glede specifične tehnologije, če se bo po predhodni strokovni oceni to ugotovilo,« je pojasnjeno v načrtu.

Na osnovi omenjene uredbe bo oddaja vlog možna vse leto, pri čemer se bo vloge obdelovalo po vrsti, kot bodo prispele. »Pri tem bodo lahko izkoristile ta sredstva zlasti tehnologije za proizvodnjo električne energije in za soproizvodnjo, ki so že uveljavljene, velik potencial pa je prepoznan tudi pri sodobnih kogeneracijah na lesno maso, ki bi lahko pomenile velik preboj na področju samooskrbe, torej neodvisnosti od zunanjih energentov, kot sta zemeljski plin in nafta, ter druga fosilna goriva, ki jih je treba uvoziti,« je navedeno.

Podprlo pa se bo tudi aktivnosti v smeri posodobitev obstoječih malih hidroelektrarn. »S tem v zvezi se bo na medresorski ravni uskladilo cilje in možnosti glede optimalne izrabe manjših vodotokov s pristojnim ministrstvom za okolje,« je še navedeno v dokumentu.

V načrtu je med ostalim prav tako naveden izračun, da bo ob upoštevanju zniževanja prispevkov zaradi regulacije cen električne energije v letu 2022 zbranih 113 milijonov evrov prispevkov za obnovljive vire energije, za leto 2023 pa se načrtuje, da bo ta znesek znašal že 150 milijonov evrov. Dokument prav tako predvideva, da bomo v letu 2022 za izplačevanje podpor implementaciji uporabe obnovljivih virov energije porabili 110 milijonov evrov.

V podporni shemi je bilo konec leta 2021 3.811 elektrarn s skupno nazivno močjo 415 MW, kar je približno 11,3 odstotka instaliranih zmogljivosti OVE v Republiki Sloveniji, ki proizvedejo skupaj 973,2 GWh električne energije. Skupna nazivna moč projektov, ki bi glede na načrt morali biti že realizirani, a niso, znaša po podatkih iz petletnega načrta okoli 470 MW, od tega gre večinoma za vetrne elektrarne, je navedeno v dokumentu.

Po zadnjih podatkih operativnega izvajalca podporne sheme, družbe Borzen - Centra za podpore, je subvencionirana proizvodnja električne energije 3803 proizvodnih naprav v Sloveniji iz podporne sheme OVE in SPTE s skupno močjo 404 MW v prvih šestih mesecih 2022 znašala 460,7 GWh, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2021. Višina izplačanih podpor je v tem času znašala 52,8 milijona evrov, kar je 22 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.

Z ukrepi, ki so predvideni v skladu s tem dolgoročnim časovnim načrtom, je predvideno občutno povečanje OVE proizvodnje, zlasti v okviru nove podporne sheme. Ob uspešni realizaciji ukrepov na osnovi tega dolgoročnega načrta se bodo proizvodne zmogljivosti na podlagi novih vstopov ter na podlagi stare in nove sheme in podprtih drugih OVE projektov v letu 2026 lahko povišale na 3–4 GW, »seveda ob intenzivnejši porabi razpoložljivih sredstev in usklajeni okoljski politiki«.

»Glede skupnega povečanja deleža OVE lahko ob pavšalni oceni in predpostavki današnje rabe ter omejene rasti in padca cen tehnologij ocenimo, da bo podporna shema v obdobju od leta 2022 do leta 2026 prispevala od 10–14 % v skupnem deležu OVE v bruto končni rabi energije v Republiki Sloveniji,« so še navedli avtorji petletnega dolgoročnega načrta.

Glede na podatke Agencije za energijo pa Slovenija tudi v letu 2021 ni dosegla 25-odstotnega deleža iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. »Ocenjuje se, da ta delež ob upoštevanju povečane rabe energije (upoštevaje izhod iz krize covida-19) v letu 2021 znaša 23,5 %, kar pomeni, da bo za izpolnitev zastavljenega cilja treba dokupiti okvirno 1,5 % deleža OVE prek statističnih prenosov med državami članicami, za kar se bo porabilo okvirno 15 mio EUR,« je navedeno v načrtu. Omenimo, da je Slovenija zaradi neizpolnjevanja 25-odstotnega OVE deleža za leto 2020 od Češke dokupila manjkajoči slab odstotek, za kar je plačala 5 milijonov evrov.

Tudi v letu 2022 se ob upoštevanju zelo volatilnih energetskih trgov pričakuje »nekoliko večji odmik od zastavljenega cilja, kar bi lahko znašalo 2 % pod zastavljenim ciljem, zaradi česar se bo v letu 2023 potencialno pristopilo k uporabi platforme Unije za razvoj energije iz obnovljivih virov in statistične prenose med državami članicami«, je razvidno iz pisanja avtorjev načrta.

V obstoječem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, (NEPN) ki je sedaj v procesu posodobitve, je predvideno, da bo Slovenija do leta 2030 dosegla 27-odstotni OVE delež. Medtem je Evropska komisija v luči sprejetega svežnja ‘Pripravljeni na 55’ Sloveniji priporočila višji cilj, in sicer 35 odstotkov do 2030; sveženj REPowerEU pa na ravni EU predvideva 45-odstotno doseganje OVE deleža do leta 2030.

Kot so pristojni povedali ob javni predstavitvi procesa posodobitve NEPN-a, si bo Slovenija prizadevala za »maksimalno trajnostno izvedljiv in družbeno sprejemljiv delež OVE v Sloveniji«.