Ruska vojna v Ukrajini in s tem povezane evropske sankcije, usmerjene v uvoz energije, bodo močno vplivale na evropske cene energije. Kot v najnovejšem poročilu napoveduje norveška skupina za zagotavljanje kakovosti in obvladovanje tveganj DNV, naj bi te poskočile za 12 odstotkov v primerjavi s scenarijem brez konflikta, in sicer zaradi kombinacije 80-odstotnega zmanjšanja uvoza ruskega plina v letošnjem letu in dokončne prekinitve dobav do leta 2025.
Načrt o dvotretjinskem rezu v uvoz plina v EU iz Rusije še v letošnjem letu bo »boleč in drag«. Ruski plin je namreč leta 2020 predstavljal tretjino porabe v Uniji.
Evropa trenutno po navedbah avtorjev poročila nima zadostne zmogljivosti za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), da bi lahko nadomestila ta primanjkljaj, obenem pa so omejene tudi možnosti za kratkoročno povečanje dobav cevnega plina iz držav, kot so Norveška, Alžirija in Azerbajdžan.
Za vzdrževanje energetske varnosti bi bilo torej treba spodbuditi odjemalce k zmanjšanju porabe, povečati energetsko učinkovitost, odložiti zaprtje jedrskih elektrarn ter pospešiti gradnjo zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
»Belgijska jedrska energija, francoske toplotne črpalke, nemška sončna energija in vetrna energija po vsej Evropi – vse to bo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih ruskih energentov,« je zapisano v poročilu. »Nekatere od teh opcij lahko spremenijo razmere že v letošnjem letu, pri drugih bo učinek opazen šele čez nekaj let.«
Jedrske in premogovne elektrarne bi lahko po besedah avtorjev prinesle kratkotrajno rešitev, čeprav je Evropska komisija 5. aprila, potem ko so na dan prišli dokazi o vojnih zločinih, predlagala prepoved uvoza ruskega premoga. A kljub sankcijam ni zelo verjetno, da bi zaskrbljenost na energetskem trgu ogrozila zeleni prehod Unije, temveč bi ga utegnila celo nekoliko pospešiti.
»Sklep naše analize je, da večja energetska varnost ne gre na račun razogljičenja,« so ugotovili avtorji poročila.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki