Globalno podjetje za zagotavljanje kakovosti in upravljanje tveganj DNV GL je identificiralo tri prelomne tehnologije, »ki bodo v naslednjih 10 letih opazno pospešile razogljičenje industrij, kot so energetika, promet in ogrevanje«. To so novi baterijski kemijski procesi, visokotemperaturne toplotne črpalke in zeleni vodik.

Glede novih baterijskih kemijskih procesov v DNV GL ugotavljajo, da bodo vodilno vlogo najverjetneje prevzele baterije s trdnim elektrolitom, k čemur bo prispevala predvsem potreba po razogljičenju prometnega sektorja.

»Litij-ionske baterije trenutno predstavljajo 95–99 odstotkov vseh baterij, ki so v uporabi v prometu. A ta vseprisotna baterija, ki se sicer lahko polni, z vidika varnosti in uporabe virov ni optimalna,« izpostavijo v DNV GL.

»Baterijska tehnologija s trdnim elektrolitom ima potencial, da odgovori na večino pomislekov glede današnjih litij-ionskih baterij. Trdni elektrolit namreč omogoča trikrat višjo energijsko gostoto in potencialno dvakrat daljšo življenjsko dobo od današnjih litij-ionskih baterij,« pravijo v DNV GL.

DNV GL kljub trenutnim izzivom pričakuje, da »bodo potniška električna vozila, ki bodo uporabljala baterije s trdnim elektrolitom, na trgu dostopna že do leta 2030«.

Naslednja generacija toplotnih črpalk bo predvidoma dosegla temperature do 200 stopinj Celzija, kar lahko podpre povpraševanje po toploti v industriji, ugotavljajo v DNV GL, ob čemer dodajo, da bo ta nova vrsta visokotemperaturnih toplotnih črpalk komercialno dostopna do leta 2023.

»Trenutno učinkovitost toplotnih črpalk, ki proizvedejo petkrat toliko toplote kot porabijo električne energije, bi lahko to desetletje opazno izboljšali z novimi oblikami integriranih sistemov, vključujoč odpadno toploto. To bi lahko vodilo v izboljšanje učinkovitosti, denimo z zajemom odpadne toplote in z drugimi inovativnimi sistemskimi izboljšavami, ki bi omogočile desetkratno učinkovitost glede na porabljeno električno energijo,« pravijo v DNV GL.

»Če pride do takih prebojev, se bo povpraševanje po toploti preusmerilo na ogrevanje s pomočjo električne energije, kar bo še dodatno pospešilo razogljičenje,« so dodali.

V DNV GL omenjajo tudi zeleni ogljik, za katerega pravijo, da bi lahko do leta 2030 konkuriral modremu vodiku, kar bi vodilo tudi v nove aplikacije za razogljičenje sektorja toplote in prometa.

V družbi pričakujejo, da se bodo z naraščajočo potrebo po vse obsežnejši proizvodnji zelenega vodika kapitalski stroški elektrolizatorjev opazno zmanjšali in da bodo ti delovali predvsem v času nizkih cen električne energije. Po tem scenariju bodo elektrolizatorji torej delovali s prekinitvami oz. glede na nihanje cen električne energije, na voljo pa bodo tudi sistemi za shranjevanje ogljika oz. dopolnilna proizvodnja modrega vodika za zagotavljanje oskrbe z vodikom.

Po ocenah DNV GL bo elektroliza nekje med letoma 2030 in 2035 postala običajen del oskrbe z vodikom.