Trgovanje z električno energijo po načelu 'vsak z vsakim' bo predstavljalo 36 odstotkov tako imenovanih pametnih pogodb za decentralizirane obnovljive vire v okviru tehnologij veriženja podatkovnih blokov (blockchain), medtem ko bo upravljanje omrežja in delovanje sistema predstavljalo 24 odstotkov, financiranje razvoja obnovljive energije bo zavzelo 12-odstotni delež, električna mobilnost in upravljanje certifikatov za obnovljivo energijo pa bosta predstavljala po 11 odstotkov, je na julijskem spletnem seminarju v organizaciji Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) in Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER) nanizal generalni direktor agencije IRENA Francesco La Camera. Medtem je Annegret Groebel iz CEER dejala, da je bil energetski sistem do sedaj stabilen in močan, a mora tak ostati tudi ob vse večjem deležu obnovljivih virov. Za dosego tega cilja pa je po njenih besedah potreben pameten regulativni nadzor v kombinaciji s celovitim tržnim pristopom, ki je osredotočen na odjemalca.

Temeljna regulativna načela so se izkazala za učinkovita, evropski energetski sistem, ki temelji na veljavni zakonodaji o notranjem trgu, pa ostaja stabilen in močan, je dejala Groeblova ter dodala, da mora/jo regulator/ji zagotoviti ustrezno implementacijo tržnega pristopa in dosegljivost ciljev, predvsem v kontekstu prehoda na prožne energetske sisteme, kjer so obnovljivi viri energije (OVE) dodobra vključeni tako v omrežje kot v trg, in to brez izkrivljanja cen.

»Regulatorji imajo zdaj več nalog, saj morajo zagotoviti, da medsebojni učinki med trgi in regulacijo dobro delujejo in prispevajo k energetski tranziciji. To tudi pomeni, da so regulatorji odgovorni za izvajanje uredbe REMIT, torej morajo zagotoviti ustrezno delovanje veleprodajnega energetskega trga ter obenem preprečevati manipulacijo trga in trgovanje na podlagi notranjih informacij z zagotavljanjem celovitosti in preglednosti trga v korist odjemalcev.«

Omrežje kot tako je še vedno monopol in še vedno potrebuje regulacijo, a mora biti tudi kos novim izzivom, ki jih predstavljajo agregatorji in aktivni odjemalci (oz. odjemalci-proizvajalci), je izpostavila Groeblova ter dodala, da je ob tem pomembno zagotoviti, da manj aktivni odjemalci niso zapostavljeni in da ostanejo zaščiteni. Vsi odjemalci namreč prispevajo k stabilnosti sistema in strategiji 3D, ki vključuje digitalizacijo, dekarbonizacijo in dinamično regulacijo.

Prvi dve omenjeni nalogi skupaj z elektrifikacijo tvorita tudi tri trende za stabilnost elektroenergetskih sistemov, je dodal La Camera, ki obenem prepoznava, da bo ob vse večji kompleksnosti elektroenergetskega sistema potrebna kombinacija digitalnih inovacij, kot so blockchain, umetna inteligenca in internet stvari. »Vključevanje obnovljivih virov poveča kompleksnost elektroenergetskega sistema in potrebo po prožnosti. Optimizacija sistema torej zahteva nova orodja,« je dejal.

La Camera je ob tem navedel, da bi lahko do leta 2025 po svetu priključili 75 milijard naprav, svetovne investicije v blochchain na energetskem trgu pa bi lahko glede na napovedi dotlej dosegle več kot 6 milijard dolarjev. Projekti na področju umetne inteligence se pojavljajo že na vseh kontinentih, je dodal.

Kot je nadalje izpostavila Groeblova, pametni trg in pametno regulacijo že imamo, ta 'novi svet' pa lahko deluje samo s celovitim sistemskim pristopom, ki vključuje tudi pametno proizvodnjo, pametno porabo, pametne števce in pametno shranjevanje.