Segmentu pet sončne elektrarne Zlatoličje z močjo 2,5 MW naj bi se leta 2026 na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin pridružilo še 28 MW fotovoltaičnih zmogljivosti, v teku pa je tudi že razpis za projektiranje izgradnje 10 MW sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje (ZOOP) v Mariboru po načelu t. i. skupnostne samooskrbe, je povedal Damjan Seme, ki je pred dobrima dvema mesecema prevzel mesto generalnega direktorja DEM - pred tem je bil že leto dni direktor te družbe.

Sončna elektrarna Zlatoličje – Formin skupne moči dobrih 30 MW bo na letni ravni proizvedla 37 GWh, kar za primerjavo zadošča za letno porabo elektrike za približno devet tisoč gospodinjstev. »Zgrajena bo iz približno sedemdeset tisoč panelov, investicija pa je bila pred podražitvami ocenjena na približno 27 milijonov evrov. Izdelana je že pobuda za državni prostorski načrt, pridobljene so smernice in izdelana njihova analiza,« je o tem projektu povedal Seme. V DEM pričakujejo, da bo kmalu izdan sklep vlade Republike Slovenije o državnem prostorskem načrtovanju. »Omenjena elektrarna bi lahko, če bodo postopki tekli skladno z načrtom, pričela obratovati najkasneje leta 2026 – ali prej, odvisno od sprejetja novih zakonodajnih okvirjev in zakonodaje, ki bo omogočila pohitritev umeščanja obnovljivih virov v prostor,« je povedal Seme in med specifikami elektrarne izpostavil tudi to, da bo zaradi velikosti priključena neposredno na 110-kilovoltno prenosno omrežje.

Ob tem Dravske elektrarne Maribor samostojno in v okviru skupine HSE ter z zunanjimi partnerji raziskujejo tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn, npr. rešitve prekritja kanalov in degradirana področja. »Če konkretiziram, lahko izpostavim projekt izgradnje 10 MW sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje (ZOOP) v Mariboru po principu t. i. skupnostne samooskrbe, kjer je že v teku razpis za projektiranje,« je še navedel Seme.

V DEM sicer že dlje časa raziskujejo tudi druge nestanovitne vire za proizvodnjo električne energije, kot so vetrne elektrarne. Na tem področju načrtujejo investicije v tri večja vetrna polja: Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. »Gre za postavitev 13 vetrnih agregatov, skupne moči skoraj 46 MW in načrtovane letne proizvodnje 122 GWh električne energije. V načrtu imamo tudi nekaj manjših vetrnih elektrarn z močjo megavata,« je o teh projektih povedal Seme in dodal, da traja umeščanje v prostor pri vetrnih elektrarnah (v primerjavi s sončnimi) v praksi najdlje.

»Od sprejetja državnega prostorskega načrta in umeščanja projekta v prostor, npr. vetrne elektrarne Ojstrica velikosti 10,4 MW, je minilo več kot osem let. Trenutno smo na točki, kjer smo javnosti končno razgrnili izdelano in s strani ministrstev potrjeno okoljsko poročilo. To je osnova za nadaljnje ključne korake, potrditev državnega prostorskega načrta in pripravo projektne in investicijske dokumentacije za samo izgradnjo, za katero verjamem, da bo stekla.«

Medtem so za vetrna projekta Rogatec velikosti 21,6 MW in Paški Kozjak velikosti 14,4 MW v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena v naslednjem letu.

Ob umeščanju obnovljivih virov energije vzporedno tečejo tudi projekti hranilnikov električne energije, kot je na primer načrtovana črpalna hidroelektrarna Kozjak in postavitev 2 x 30 MW baterijskega hranilnika na lokaciji hidroelektrarne Mariborski otok. »Izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo najkasneje v prvem kvartalu tega leta,« je o baterijskem projektu povedal Seme. 

Dravske elektrarne Maribor so v preteklem letu zaradi slabe hidrologije proizvedle tretjino manj električne energije od načrtovane.

»Leto 2022 bo ostalo zapisano v zgodovino kot hidrološko najneugodnejše, praktično od začetka meritev. Od avgusta 2021 se je opažalo pomanjkanje padavin v porečju reke Drave in tudi na ostalih vodotokih v Sloveniji ter Evropi, kar je imelo za posledico podpovprečne pretoke,« je pojasnil Seme in dodal, da imajo na pretok reke Drave najpomembnejši vpliv snežne padavine v zimskem času, ki se tekom pomladi in zgodnjega poletja talijo in napajajo pretok reke. »Lani se sneg zaradi visokih dnevnih in nizkih nočnih temperatur ni talil, temveč je izhlapel – temu pravimo pojav 'sublimacije'– kar je rezultiralo v nizkih pretokih.«

V zvezi z letošnjimi načrti Seme izpostavlja, da je varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz osmih velikih hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave njihova prva in osnovna skrb.

»Kot vsako leto so tudi letos že stekli redni planirani remonti in revizije, pri čemer ne pričakujemo posebnosti, saj utečene ekipe sodelavcev, ki to počno, točno vedo, kaj delajo. Ob povedanem se v praksi že lotevamo še obsežnejših planiranih izvedbenih projektov na področju investicijskega vzdrževanja, med katerimi velja posebej izpostaviti že začeti projekt prenove sekundarnih sistemov na treh hidroelektrarnah – Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok,« je pojasnil Seme.

Ob tem je spomnil na prenovo jezu Markovci v letu 2021, kar je osnova za pričetek celovite rekonstrukcije najmlajše in druge najmočnejše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne HE Formin, kar bo, tako s tehničnega, časovnega kot finančnega vidika, po pojasnilu generalnega direktorja »velik izziv in tudi velik projekt za DEM kot tudi skupino HSE«.

O letošnjem letu Seme pravi, da so ga začeli v visoki prestavi, in verjame, da ga bodo tudi tako nadaljevali. Pred kratkim so začeli tudi s prvo fazo izgradnje pilotne geotermične elektrarne. 

Pri tem je cilj družbe, da do leta 2026 s postavitvijo novih proizvodnih enot dvignejo skupno moč Dravskih elektrarn Maribor za približno 20 odstotkov »ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države«, je sklenil Seme.