Sedemindvajseta Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP27) se je končala brez dogovora o omejitvi uporabe fosilnih goriv, navkljub želji razvitih držav, da bi bil takšen dogovor sprejet. Je pa bil v nedeljo sklenjen dogovor, po katerem bodo bogate države plačale revnejšim državam za škodo, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

»Jasna zaveza k postopnemu opuščanju vseh fosilnih goriv? Ne v tem besedilu,« je razočarano dejal glavni pogajalec Združenega kraljestva Alok Sharma, ki je bil predsednik prejšnjega vrha COP v Glasgowu. Dodal je, da morajo države, ki so se borile za oslabitev ambicij za hitro zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, »pogledati v oči« državam, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. 

Razvite države, vključno s skupino G20, so si tako prizadevale za zavezo o zmanjšanju uporabe onesnažujočih fosilnih goriv, vendar so države v razvoju, kot je Indija, ki se zanašajo na uporabo premoga in plina, temu nasprotovale.

Omenjeno srečanje tako ni prineslo bistvenega napredka od sprejetja pariškega sporazuma leta 2015. Tudi okoljevarstvene skupine so kritične do tega, da na COP27 ni prišlo do dogovora o fosilnih gorivih, ob tem pa ocenjujejo, da obstaja tveganje, da ne bomo dosegli ciljev pariškega sporazuma.

»Kljub podpori več kot 80 držav nas kolektivni neuspeh vlad, da bi prišli do jasnih zavez o postopni opustitvi vseh fosilnih goriv, postavlja na pot, da presežemo že tako nevaren dvig globalne temperature za 1,5 stopinje,« je dejala Jeni Miller, izvršna direktorica nevladne organizacije Global Climate and Health Alliance. 

Tudi nevladna organizacija CAN Europe je opozorila, da je bila tematika fosilnih goriv na konferenci obravnavana zgolj obrobno. Srečanje je tako zamujena priložnost, zaradi katere tvegamo stopnjevanje podnebnih sprememb. 

Do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv je bila kritična tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki sicer pozdravlja dogovor o finančni pomoči državam v razvoju zaradi posledic podnebnih sprememb. 

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pa medtem poudarjajo, da se je konferenca vseeno zaključila s sprejetjem krovnih sklepov, ki vključujejo ključna politična sporočila, med drugim tudi sklic na energetski sektor, kjer so se države zavzele za in prepoznale pomen globalne energetske krize za pospešitev energetske tranzicije na čiste in obnovljive vire energije v tem kritičnem desetletju. 

Ponovno so tudi potrdile zavezo za zmanjšanje rabe premoga v obratih brez tehnologij zajema in shrambe ogljika ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki je bila prvič vključena v proces podnebnih pogajanj na lanskoletni podnebni konferenci v Glasgowu, pravijo na MOP.

Kot pomemben preboj zadnje konference pa na MOP izpostavljajo to, da je bil prvič v zgodovini ustanovljen sklad za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive v kontekstu negativnih učinkov podnebnih sprememb, za naslavljanje izgub in škod, ki se nanaša na negativne in pogosto nepovratne posledice antropogeno povzročenih podnebnih sprememb na človeške skupnosti in naravo. 

Pogodbenice so uspele doseči tudi dogovor o podlagah za implementacijo delovnega programa za blaženje, katerega cilj je nujno povečanje ambicij in implementacije na področju blaženja v tem kritičnem desetletju. Njegova implementacija se bo začela takoj po zaključku COP27 in program bo deloval najmanj do leta 2026. »Žal ima program določene omejitve, kot je na primer prepoved določanja novih ciljev ali zavez na področju blaženja izven tistih, ki so jih pogodbenice že sprejele na nacionalni ravni,« še dodajajo na MOP.

V preambulo krovnega sklepa pa je bila vključena tudi referenca na človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki je bila na pobudo skupine držav, vključno s Slovenijo, razglašena letos poleti v okviru Združenih narodov. Slovenija si je na podnebnih pogajanjih aktivno prizadevala za njeno vključitev v zaključni dokument COP27.

Na področju podnebnega financiranja so države pogodbenice poudarile, da bo za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in prehod na nizko-emisijsko gospodarstvo potrebno prilagoditi tudi finančni sistem in bolj vključevati privatni sektor. Pozvale so tudi k reformi delovanja mednarodnih razvojnih bank in drugih finančnih institucij, da se njihovo financiranje uskladi s cilji pariškega sporazuma.

Glede novega kolektivnega finančnega cilja so se države dogovorile za okrepljeno delo, ki bo temeljilo na izkušnjah v procesu priprave in implementacije prejšnjega finančnega cilja 100 milijard letno. Tako bo v začetku prihodnjega leta pripravljen t.i kažipot (Roadmap) za leto 2023, v katerem bodo prestavljeni naslednji koraki, vključno z organizacijo tehničnih dialogov na ekspertni ravni.