Tehtano povprečje subvencij, izplačanih evropskim proizvajalcem energije iz obnovljivih virov (OVE), je v letu 2017 (povrh veleprodajne cene) znašalo 96,29 EUR/MWh, kar je 12,6 odstotka manj od 110,22 EUR/MWh iz leta 2015. »K temu izboljšanju na področju stroškov je prispevala tudi povečana uporaba konkurenčno opredeljenih podpornih shem (razpisnih postopkov),« je Združenje evropskih energetskih regulatorjev (CEER) zapisalo v svojem poročilu o pregledu stanja na področju podpornih shem za obnovljive vire energije (OVE) v Evropi za leti 2016 in 2017, ki je izšlo sredi decembra.

Kot pravijo v CEER, je v letu 2017 tehtano povprečje podpor znašalo med 12,87 EUR/MWh (na Norveškem) in 198,29 EUR/MWh (na Češkem). Na Hrvaškem je tehtano povprečje podpor v letu 2017 doseglo 55,86 EUR/MWh, v Romuniji pa 45,08 EUR/MWh. Za Slovenijo in Bolgarijo ni podatkov.

»Zmanjšanje stroškov omenjenih podpor je za odjemalce energije pomembno, saj so dajatve za OVE glede na najnovejše poročilo ACER-CEER o spremljanju trga v letu 2016 predstavljale 13 odstotkov, v letu 2017 pa 14 odstotkov povprečne cene električne energije za gospodinjstva v Evropi,« povejo v CEER.

Delež bruto proizvedene električne energije, ki prejema podporo za OVE, se od države do države zelo razlikuje – od 3 odstotkov na Norveškem do 63 odstotkov na Danskem, medtem ko je povprečje vseh članic CEER v letu 2016 znašalo približno 17 odstotkov. To je nekoliko več od povprečnega deleža v letu 2014, ko je ta dosegel okoli 16 odstotkov. Na Hrvaškem je delež leta 2016 znašal okoli 11,5 odstotka, v Romuniji pa okoli 13,5 odstotka.

V CEER izpostavijo, da je v uporabi vrsta različnih instrumentov za spodbujanje OVE, kot so investicijske podpore, zagotovljene odkupne cene (feed-in tariff – FIT), premije za dobavo električne energije (feed-in premium – FIP) in zeleni certifikati.

»To poročilo prikazuje, da je premik v smeri podpornih shem, ki prispevajo k večjemu vključevanju OVE v trg ter k bolj konkurenčnim elementom pri opredeljevanju ravni podpore, po Evropi še vedno v teku. Večje opažene spremembe se tako še vedno nanašajo na vpeljavo shem FIP, kjer proizvajalci OVE poleg svojega tržnega prihodka prejmejo še podporo (fiksno ali variabilno premijo), in na vpeljavo razpisih postopkov kot načina za opredelitev ravni podpore,« pojasnjujejo v CEER.

V poročilu poudarijo, da »se osrednji elementi, na primer narava financiranja, niso skoraj nič spremenili, torej gre še vedno večinoma za nedavčne dajatve, elektrarne na OVE pa imajo tudi še vedno večinoma prednost pri omrežnih povezavah in dispečiranju«.

»Z vidika vključevanja v trg imajo elektrarne na OVE pri elektroenergetski izravnavi vse pogosteje enako finančno odgovornost kot konvencionalne elektrarne, vsaj nad določenim pragom inštaliranih zmogljivosti,« pravijo v CEER.

Poročilo prikaže, da je izravnalna odgovornost proizvajalcev OVE do sredine leta 2018 predstavljala del podporne sheme v 18 članicah CEER. Proizvajalci OVE so bili v desetih od njih (v Belgiji, Bolgariji, Estoniji, na Finskem, Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu) ne glede na velikost ali tehnološko razvitost soočeni z enakimi izravnalnimi odgovornostmi kot konvencionalni proizvajalci. V preostalih osmih članicah (na Danskem, Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Latviji, Luksemburgu in na Portugalskem) pa so polno odgovornost izravnave nosili le izbrani proizvajalci OVE – predvsem tisti, ki so bili vključeni v shemo FIP in katerih inštalirane zmogljivosti so praviloma presegale določen prag. Obenem so bili proizvajalci OVE, ki so vključeni v shemo FIT, v omenjenih državah oproščeni odgovornosti izravnave.

V devetih članicah CEER niso za proizvajalce OVE vpeljali nikakršnih odgovornosti na področju izravnave (v Avstriji, na Hrvaškem, Cipru, Češkem, v Grčiji, na Irskem, v Litvi, na Malti in na Poljskem).

Kot izpostavijo v CEER, so ob tem v devetih državah članicah (na Hrvaškem, Cipru, Danskem, v Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Luksemburgu in Združenem kraljestvu) nakazali na vpeljavo velikih sprememb na področju podpornih shem v kontekstu vključevanja OVE v trg. Kot omenijo v poročilu, so z novo zakonodajo na Hrvaškem tako vpeljali shemo FIP (prvi razpisni postopek je treba še izpeljati) ter odgovornost izravnave za OVE z zmogljivostjo nad 30 kW (bilančna skupina OVE, ki naj bi bila vpeljana s 1. januarjem 2019).

V CEER so dodali, da postajajo pri prezasedenosti v omrežju v vse več državah članicah CEER pomembne tudi omejitve in kompenzacijski ukrepi. »To bo z novimi evropskimi določbami na področju obveznega prednostnega dispečiranja za električno energijo iz OVE in z vpeljavo ustreznih kompenzacijskih ukrepov v primeru omejitev dobilo še večji pomen,« pravijo v CEER.