Zaradi ciljev EU se je prodajni delež električnih avtomobilov v letu 2021 povzpel na 9,1 odstotka, toda brez ambicioznejših standardov EU za avtomobilske izpuste CO2 bi lahko rast prodaje električnih avtomobilov že letos upadla, opozarjajo v organizaciji Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Prodaja električnih vozil v EU, spodbujena s cilji EU za izpuste CO₂, je narasla že drugo leto zapored. Lani je bil tako vsak enajsti prodani avtomobil v EU popolnoma električen, izpostavljajo v T&E, a obenem menijo, da ta trend ni samoumeven.

Po izsledkih analize organizacije T&E so namreč cilji EU za proizvajalce avtomobilov, ki bodo začeli veljati leta 2025, »tako šibki, da bodo uresničeni že dve leti prej. Če EU ne bo postavila bolj ambicioznih ciljev za proizvajalce avtomobilov od leta 2025 naprej – vključno z vmesnim ciljem za leto 2027 ter 80‑odstotnim zmanjšanjem avtomobilskih izpustov CO₂ v letu 2030 v primerjavi z letošnjim letom –, bodo države članice do leta 2030 zelo težko uresničile svoje nacionalne podnebne načrte«, poudarjajo v T&E.

Kot opozarjajo, bo brez ambicioznih standardov rast prodaje električnih vozil v Evropi do konca tega desetletja upadla, saj da bodo proizvajalci avtomobilov dali prednost ponovni rasti tržnega deleža avtomobilov na bencin in dizel.

Da do tega ne bi prišlo, je še posebej pomembno za Slovenijo, ki iz prometa beleži kar 52,9 odstotka vseh emisij v netrgovalnih sektorjih, opozarjajo v Focusu.

Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bil v letu 2021 delež prodaje baterijskih električnih vozil 9,1‑odstoten v primerjavi z 1,9 odstotka v letu 2019. Trenutni standardi EU za avtomobilske izpuste CO₂ so namreč proizvajalce spodbudili k prodaji električnih vozil, pojasnjujejo v T&E.

Lansko leto je prodaja električnih vozil hitreje rasla v Srednji in Vzhodni Evropi (71 odstotkov) kot v državah EU14 (67 odstotkov), pri čemer so največji trgi za baterijska električna vozila še naprej Nemčija (356.000 vozil), Francija (162.000) in Italija (67.000). Po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, sledita pa ji Švedska (19 %) in Avstrija (14 %). Prodaja baterijskih električnih vozil se je leta 2021 najhitreje povečala v Grčiji (220‑odstotna rast), še navajajo v T&E.

Toda na številnih velikih trgih pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno ‘električni’ priključni hibridi – ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj, kot motorji na fosilna goriva, izpostavljajo v omenjeni organizaciji. 

Po njihovih navedbah imajo zakonodajalci EU letos priložnost odpraviti vrzeli v uredbi o CO₂ za avtomobile, »ki spodbujajo prodajo priključnih hibridov in športnih terenskih (SUV), saj od proizvajalcev zahtevajo nižje cilje, če ti prodajajo težja vozila«.

»Rast prodaje električnih vozil je v državah, kot so Hrvaška, Litva in Bolgarija, dejansko višja kot v Zahodni Evropi. Toda premik se sam po sebi ne bo zgodil dovolj hitro. Drugi sklop avtomobilskih predpisov, ki je trenutno v pripravi, bi moral od avtomobilske industrije zahtevati množično proizvodnjo in večjo prodajo cenejših modelov vozil z ničelnimi emisijami, na drugi strani pa bi morala nova zakonodaja EU o infrastrukturi, v skladu z naraščanjem števila tovrstnih vozil, zagotoviti hitrejše in boljše uvajanje polnilnih postaj,« meni Julia Poliscanova, višja direktorica za avtomobile pri organizaciji T&E.

Po navedbah T&E je trg dizelskih vozil lani dosegel najnižjo točko (samo 20‑odstotni delež prodaje avtomobilov v EU) in bo še naprej upadal, tako da ga bo v letu 2022 presegel trg baterijskih električnih vozil. 

Pri tem so hibridi predstavljali 19,6‑odstotni delež prodaje, medtem ko so drugi alternativni pogonski sistemi na trgu dosegli zanemarljive deleže (2,8 %), pri čemer je znatno upadla prodaja avtomobilov na stisnjen zemeljski plin (21 %), povzema izsledke T&E društvo Focus.