Četudi se je trg energetskega pogodbeništva začel razvijati že pred domala dvema desetletjema, se danes področje ponovno prebuja, in sicer tudi zahvaljujoč pobudam, kot je nova dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb, katere cilj je doseči brezogljično rabo energije v stavbah. – Na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan pri tem spodbujajo mala in srednje velika podjetja, da se medsebojno povežejo v močnejše konzorcije, ki bodo s kakovostjo storitev in sposobnostjo financiranja lahko parirali velikim ESCO podjetjem, ki utegnejo priti na slovenski trg energetskega pogodbeništva tudi iz tujine.

Potencial pričakovanih naložb oz. po novi nacionalni strategiji potrebnih investicij v obdobju 2016-2023 je ocenjen na 3,166 milijarde evrov, kar pa pomeni, da naj bi samo v javnem sektorju v naslednjih osmih letih izvedli za 340 milijonov evrov investicij. Ker so pričakovani projekti torej precej veliki, je na trgu energetskega pogodbeništva pričakovati aktivnejši nastop velikih ESCO podjetij, je na nedavnem srečanju malih in srednje velikih podjetij, ki so ga v okviru projekta EPC Plus pripravili na Institutu Jožef Stefan (IJS), povedala Polona Lah s Centra za energetsko učinkovitost na IJS.

»Pričakujemo vstop velikih ESCO podjetij, ki bodo verjetno tudi tuja podjetja, ki bodo pripeljala tuje izvajalce, zatorej bi se morali domači ponudniki vprašati, ali je na trgu prostora za nove ponudnike,« je povedala Lahova in omenila, da bi se lahko sicer domači ponudniki povezali v konzorcije, ki bi bili tako združeni prej sposobni prevzeti tako področje financiranja kot samo storitveno področje.

»V niši, ki smo jo našli na CEU IJS, prepoznavamo predvsem vlogo malih in srednje velikih podjetij, medtem ko bi CEU še naprej nastopal kot pospeševalec trga storitev,« je dodal Damir Staničić, ki je omenil tudi, da je sicer ideja energetskega pogodbeništva že zelo stara; sega vse v čas nastanka parnega stroja, ko je James Watt od predstavnikov industrije zahteval del prihrankov, ki jih ustvarijo z novo tehnologijo.

»Danes je koncept enak, le rešitve so drugačne,« je dejal Staničić in prikazal primer izvedbe projekta prenove razsvetljave v industriji, ki ga je izvedlo podjetje GGE, s projektom pa so uspeli doseči dobrih 10.000 evrov prihrankov na letni ravni, medtem ko sam GGE s projektom ustvarja dobrih 38 tisočakov letnega zaslužka.

Lepe prihranke energije je dosegel tudi Petrol (prej še Eltec Petrol), ki je denimo že leta 2008 z menjavo razsvetljave pomagal Acroniju prepoloviti rabo energije za razsvetljavo, je povedal Staničić in omenil še 20 let star projekt uvedbe frekvenčne regulacije, kateri sta sledili še zamenjava rekuperatorja in vgradnja avtomatske nastavitve tlaka v jeseniški železarni, s tem pa so prešli na zgolj četrtino prej porabljene energije.