»Ustanovitev Stalnega odbora za evropsko energetsko tranzicijo v Evropskem parlamentu ter Službe za podporo energetski tranziciji pri Evropski komisiji, ki bi državam članicam pomagala pri reševanju konkretnih izzivov pri izvajanju ukrepov – bodisi pri prenovi stavb ali stroškovno učinkoviti krepitvi obnovljivih virov energije,« je eno od desetih priporočil, namenjenih evropskim organizacijam z namenom pospeševanja energetske tranzicije, ki jih je objavila berlinska strokovna skupina Agora Energiewende v svoji študiji z naslovom Evropska energetska tranzicija 2030: Širša slika.

Po navedbah študije bodo morale države Evropske unije v prihodnjem desetletju bistveno spremeniti svoje energetske sektorje, da bi izpolnile podnebne in energetske cilje EU. Do leta 2030 si EU prizadeva zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 % (glede na leto 1990), zmanjšati porabo primarne energije za več kot četrtino (glede na leto 2005) in povečati delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije na skoraj tretjino. Prehod na čisto energijo bi moral potekati na socialno pravičen način, ki ščiti inovativnost zasebnega sektorja in industrijsko konkurenčnost ter hkrati zagotavlja visoko varnost oskrbe. Konkretne ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev, je treba izvajati na socialno uravnotežen in stroškovno učinkovit način, poudarja Agora.

Študija še kaže, da je z vidika trenutnih ciljev potrebno porabo premoga do leta 2030 zmanjšati za polovico. Poleg tega je treba porabo goriv v transportu ter porabo zemeljskega plina in kurilnega olja zmanjšati za četrtino. Da bi ta fosilna goriva nadomestili, se bo moral delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici EU do leta 2030 podvojiti. Kljub že tako vse večjem povpraševanju po električni energiji, čaka proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov še posebej izrazita rast, saj je v naslednjih enajstih letih predvideno povečanje z 32,3 % na 57 % povprečne letne porabe električne energije. Poleg tega bodo potrebne naložbe v energetsko učinkovitost, če želimo med letoma 2015 in 2030 zmanjšati porabo energije za 17 %.

Avtorji študije trdijo, da bo temeljito izvajanje dogovorjenih podnebnih in energetskih ciljev EU ustvarilo politični prostor, v katerem bo EU lahko povečala svoje podnebne ambicije leta 2020, ko naj bi se po Pariškem sporazumu izvedel prvi pregled in korigiranje. »To je ključni trenutek za globalno podnebno diplomacijo. Vprašanje, ki se postavlja, ni, ali naj EU poveča svoje podnebne cilje za leto 2030, temveč za koliko. Predlagamo, da se EU zaveže 50 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov glede na leto 1990, pri čemer lahko doseže do 4 % zmanjšanje prek mehanizmov mednarodnega sodelovanja v okviru Pariškega sporazuma. To bi EU omogočilo, da najkasneje do leta 2050 vstopi na pot v smeri ničelne stopnje neto emisij,« je povedal Matthias Buck, vodja evropske energetske politike pri skupini Agora Energiewende.

Po obsežnih raziskavah in razpravah z odločevalci in strokovnjaki iz cele Evrope je Agora Energiewende izluščila deset prednostnih ukrepov za novo Evropsko komisijo in Evropski parlament, eden od katerih je ustanovitev dveh novih upravnih organov za pospešitev energetske tranzicije - enega znotraj Evropskega parlamenta in drugega znotraj Komisije. Institucije bi morale sprejeti tudi zavezujočo 'senčno ceno' za emisije ogljika v višini 80–100 evrov na tono CO₂, ki bi veljala pri vseh evropskih in nacionalnih odločitvah o infrastrukturi in naložbah. Poleg tega bi bilo potrebno predhodno pregledati nove standarde glede emisij CO₂ pri avtomobilih, zaostriti standarde z namenom spodbujanja polnega izkoriščanje tehničnega potenciala ter razširiti uporabo električnih vozil. Nove standarde za emisije CO₂ pri težkih tovornih vozilih bi bilo treba zaostriti pred letom 2022 in sprejeti kvoto za vozila brez emisij in tista z nizkimi emisijami (ZLEV). Poleg tega države članice potrebujejo določeno svobodo, da uvedejo cestne pristojbine, ki odražajo stroške emisij CO₂ in javne infrastrukture za polnjenje električnih vozil.

Nova Evropska komisija bi morala predlagati zakonodajni sveženj, ki bi spodbujal postopno dekarbonizacijo letalskega in ladijskega goriva ter razvoj konkurenčne in okoljsko vzdržne industrije baterij v Evropi, deloma s sprejetjem minimalnih standardov za ogljični odtis za baterije, ki se prodajajo v Evropi. Prav tako bi morala vzpostaviti zavezujočo in postopoma naraščajočo kvoto obnovljivega plina za evropske dobavitelje zemeljskega plina, da bi tako pospešila dekarbonizacijo industrije, in omogočiti naložbe v vsaj 30 gigavatov kapacitet elektrolizatorjev v Evropi do leta 2030, hkrati pa bi morala za javne organe določiti vse strožje zahteve za nakup nizkoogljičnega in brezogljičnega cementa in jekla za infrastrukturne projekte - kot je že zakonsko predpisano v Kaliforniji. To bo zagotovilo varnost naložb podjetjem, ki želijo vpeljati inovativne proizvodne metode, ob tem pa minimalno obremeniti javne proračune. Poročilo tudi opredeljuje posebne prednostne naloge glede porabe sredstev iz proračuna EU v obdobju 2021–27, ki so potrebne zaradi evropske energetske tranzicije.

Da bi podprli cilje svežnja Čista energije za vse Evropejce, skupina Agora Energiewende med drugim priporoča, da Evropska komisija začne s štirimi vodilnimi pobudami, ki so: do leta 2025 bi bilo treba prenoviti milijon zgradb z industrijskimi metodami; deset milijonov streh po vsej EU bi bilo treba do leta 2025 opremiti z novimi solarnimi sistemi; po vsej EU je treba zagotoviti podporo daljinskemu ogrevanju in hlajenju; potreben je program, ki bi olajšal socialno pravične strukturne spremembe, ki bi jih bilo potrebno uvesti za regije, ki so močno odvisne od premogovništva.