Visoke evropske cene plina in ogljika bodo po rekordnih vrednostih, ki so jih dosegle lani, letos potisnile ceno električne energije v nemški pogodbi za naslednje leto nad 100 EUR/MWh, napovedujejo analitiki.
Glede na ocene, ki jih je v anketi podalo šest analitikov, bo letos povprečna cena v nemški pogodbi Cal23 105,98 EUR/MWh, v pogodbi za leto 2024 pa 92,17 EUR/MWh.
Povprečna cena v nemški pogodbi za naslednje leto, ki predstavlja eno od evropskih referenčnih vrednosti, je bila lani na borzi EEX 88,26 EUR/MWh, to pa je bila tudi najvišja povprečna cena za pogodbo z dobavo v naslednjem letu na tej borzi od začetka njenega delovanja leta 2002.
Ob zadnji transakciji 19. januarja je bila cena v tej pogodbi 115 EUR/MWh, kar je pomenilo 3-evrski padec. Povprečje letošnjega leta je za zdaj pri 123,83 EUR/MWh.
Trg je lani poganjala predvsem rast cen plina ob zaskrbljenosti, da bi zaradi ruskih dobav, ki so bile manjše od pričakovanj, lahko prišlo do pomanjkanja ponudbe.
»Letos bodo na cene električne energije v Nemčiji vplivali enaki dejavniki kot lani, torej predvsem cene plina, pa tudi ogljika,« je dejala Lisa Anna Zafoschnig iz norveške družbe Thema Consulting. Opozorila je na rekordno nizke zaloge plina v skladiščih ob vstopu v leto 2022, kar naj bi pomenilo, da bo povpraševanje v Evropi tudi po koncu zime ostalo visoko, da se skladišča spet napolnijo, ter na geopolitične napetosti in s tem povezano negotovost glede ruskih dobav plina.
Kar zadeva ogljik, Zafoschnigova meni, da bo v prihodnjih nekaj letih na cene močno vplival sveženj »Pripravljeni na 55«, ki predvideva zmanjšanje izpustov v Evropski uniji za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.
Na plinskem trgu je cena v pogodbi za naslednji mesec v nizozemskem vozlišču TTF lani v povprečju dosegala rekordnih 46,81 EUR/MWh in se decembra povzpela celo do 183,3 EUR/MWh, evropska referenčna cena ogljika pa je prejšnji mesec dosegla prav tako rekordnih 91,19 EUR/t.
Na cene električne energije v Nemčiji naj bi letos vplivala tudi vreme ter zmožnost obnovljivih virov, da nadomestijo konvencionalne zmogljivosti. »Zanimivo bo spremljati učinek opuščanja jedrske energije in premoga v Nemčiji v naslednjih letih,« je dejal Eirik Torhaug iz družbe Refinitiv. Nemčija namerava zapreti jedrske elektrarne do konca letošnjega leta, premogovne elektrarne pa opustiti do leta 2030.
»Kako bo videti dan z zelo malo vetra in z nizkimi temperaturami po zaprtju jedrskih elektrarn v skupni zmogljivosti 4 GW, elektrarn na črni premog v zmogljivosti 1,5 GW in elektrarn na lignit v zmogljivosti 0,6 GW do konca leta 2021, bomo še videli,« je dodal.
Mirko Schlossarczyk iz berlinske svetovalne družbe Enervis je izpostavil tudi geopolitična tveganja, ki so diktirala dogajanje na trgih v zadnjih mesecih. »Zadaj [za pretresi na energetskih trgih] so tudi geopolitični konflikti, povezani denimo z Rusijo, Ukrajino in Kazahstanom, ter globalno gospodarsko dogajanje, povezano s pandemijo covida-19 in nadaljevanjem težav v dobavnih verigah,« je pojasnil.
To bo po njegovih besedah neposredno vplivalo na razpoložljivost in dobavne tokove premoga in plina, od tod pa tudi njune letošnje cene v Evropi.
Nemčija sicer želi do leta 2030 povečati delež zelenih virov v bruto porabi električne energije na 80 odstotkov ter do leta 2045 postati ogljično nevtralna.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki