Po oceni Programa ZN za okolje (UNEP) nove ambicioznejše nacionalne zaveze za zmanjšanje izpustov CO2 ne bodo imele pomembnejšega učinka na dvig globalne temperature ozračja do konca stoletja. Do leta 2030 bi morali letne globalne izpuste toplogrednih plinov prepoloviti, da bi se približali ciljem pariškega sporazuma. Tudi organizacija Climate Action Tracker (CAT) ocenjuje, da bodo globalni izpusti leta 2030, kljub vsem posodobljenim zavezam držav, še vedno približno dvakrat tolikšni, kot je potrebno za mejo 1,5 stopinje Celzija.
Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb postavljajo svet na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, je navedeno v rednem letnem poročilu o razkoraku med podnebnimi cilji in načrtovanimi izpusti, ki ga je UNEP objavil konec oktobra.
Ta teden je nato organizacija objavila dodatek k poročilu, ki vključuje posodobljene načrte 152 držav do leta 2030, podanih od objave poročila, povzema sporočilo za javnost STA.
Ti kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov za okoli 0,5 gigatone ekvivalenta CO2 nižji od tistih v originalnem poročilu. Ob upoštevanju pogojnih ciljev pa bo učinek novih zavez 1,5 gigatone CO2 v ozračju manj.
Kljub temu te spremembe ne vplivajo na zaključke originalnega poročila, v katerem organizacija poudarja, da mora svet znatno povečati ambicijo blaženja podnebnih sprememb, če želi izpolniti cilje pariškega sporazuma.
V dodatku k poročilu so tako navedli, da bi morali kljub upoštevanju zadnjih posodobljenih zavez do leta 2030 letne globalne izpuste toplogrednih plinov do tega leta približno prepoloviti, da bi bili na poti segrevanja za največ 1,5 stopinje Celzija.
Ciljem iz pariškega sporazuma se svet lahko približa le v primeru celovite uvedbe vseh brezpogojnih zavez za neto ničelne izpuste, ki pa ob zmanjšanju izpustov vključujejo tudi ukrepe za odvzemanje CO2 iz zraka, z npr. pogozdovanjem, izpostavljajo po pisanju STA v UNEP.
V tem primeru bi bilo globalno segrevanje v tem stoletju pri 2,1 stopinje Celzija. Ob upoštevanju ciljev, ki so jih države pripravljene izvesti pogojno, pa bi dosegli 1,9 stopinje Celzija, navaja omenjena organizacija.
Tudi globalna organizacija Climate Action Tracker (CAT) ocenjuje, da bodo globalni izpusti toplogrednih plinov leta 2030, kljub vsem posodobljenim zavezam držav, še vedno približno dvakrat tolikšni, kot je potrebno za mejo 1,5 stopinje Celzija.
Organizacija tudi navaja, da so v zadnjem letu svetovni voditelji in vlade pri kratkoročnih ciljih razkorak izpustov zmanjšali za le od 15 do 17 odstotkov, pišejo na svoji spletni strani.
Z upoštevanjem obljubljenih ciljev za leto 2030 (in brez dolgoročnih ciljev) se bo globalna temperatura do leta 2100 povečala za 2,4 stopinje Celzija. Z upoštevanjem tega, kar države trenutno dejansko že izvajajo (na podlagi trenutnih politik, ne predlogov), pa bo povprečna globalna temperatura višja za 2,7 stopinje Celzija.
Ob upoštevanju dolgoročnejših podnebnih ciljev ter z vključitvijo kitajskih in indijskih ciljev o podnebni nevtralnosti bi se svet do leta 2100 ogrel za 2,1 stopinje Celzija.
V optimističnem scenariju CAT, ki predpostavlja, da bi vse države v popolnosti uresničile dolgoročne cilje podnebne nevtralnosti, bi lahko upali na 1,8 stopinje do 2100.
Na lestvici boja proti podnebnim spremembam Climate Change Performance Index (CCPI) za leto 2022 nobena od držav ni dovolj uspešna v vseh kategorijah CCPI, da bi dosegla splošno zelo visoko oceno. Prva tri mesta v skupni razvrstitvi ostajajo tako prazna, je navedeno na spletni strani CCPI. Četrto, peto in šesto mesto so zasedle Danska, Švedska in Norveška, sledita Združeno kraljestvo in Maroko. Savdska Arabija in Kazahstan sta na zadnjih dveh mestih. Slovenija se je uvrstila na 50. mesto, kar je eno mesto višje kot lani. Med državami EU je sicer Slovenija skupaj s Češko, Poljsko in Irsko med najslabše ocenjenimi, je izpostavljeno v poročilu.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki