Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) si sicer želijo, da bi šel akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine še v jesenskih mesecih v medresorsko obravnavo in bil tako sprejet čim prej, a je vse to odvisno od uskladitve s cilji, ki bodo določeni v prenovljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), je pojasnil Erik Potočar iz MOPE ob robu torkovega posveta o energetski revščini, ki ga je organiziralo društvo Focus. Obenem je bilo na posvetu slišati, da bi lahko zelene energetske skupnosti igrale pomembno vlogo pri zmanjševanju energetske revščine. 

Spomnimo, da je julija je MOPE v javno obravnavo poslal osnutek akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine. Dokument za obdobje do leta 2026 in do leta 2030 naslavlja ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, kazalnike za spremljanje izvajanja ukrepov, odgovorne nosilce izvajanja ukrepov in opredelitev virov finančnih sredstev za izvedbo ukrepov. Osnutek dokumenta bo v javni obravnavi do 31. avgusta 2023.

Potrebna sredstva za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta za obdobje 2024−2026 so ocenjena na 35,99 milijona evrov. Glavna vira sredstev sta sklad za podnebne spremembe (ca. 24 milijonov evrov) in kohezijski sklad (ca. 15 milijonov evrov), od leta 2026 dalje pa tudi socialni sklad za podnebje na ravni EU.

Po besedah Lidije Živčič iz društva Focus so bila sredstva za ta namen malo okleščena, vseeno pa v organizaciji upajo, da se bo to spremenilo in da bo na voljo dovolj sredstev za naslavljanje energetske revščine. Omenjeni akcijski načrt je ocenila kot »kakovostno zasnovan«, je pa opozorila, da bi lahko težave predstavljalo samo izvajanje ukrepov, ki bodo večinoma v domeni Eko sklada, ki pa se spopada z kadrovskimi primanjkljaji. 

Poudarila je tudi, da je glede na podatke statističnega urada energetska revščina v Sloveniji lansko leto rahlo zrasla. Lani je bilo tako energetsko revnih 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. Energetsko revnih je bilo tako približno 62.000 gospodinjstev, v njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev Slovenije. Lidija Živčič ob tem opozarja, da bi lahko letos prišlo do novega povečanja energetske revščine, in sicer zaradi nedavnih poplav. Določeni objekti bodo namreč morali biti popolnoma prenovljeni, kar vključuje tudi sisteme ogrevanja, je dejala. 

Predstavnica Focusa pravi tudi, da stigma glede energetske revščine še vedno obstaja. »Kljub temu, da se o energetski revščini že veliko govori, stigma še vedno obstaja. Ljudje se še vedno neradi izpostavljajo, zato je včasih težko identificirati, kdo pomoč dejansko potrebuje,« je dejala. 

Meni tudi, da bo v prihodnosti Slovenija morda morala svojo definicijo energetske revščine spremeniti, sporen pa bi lahko postal del definicije, ki pravi, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki velik del prihodkov namenjajo za energijo, kar pomeni, da bi lahko to naslavljalo tudi energetsko potratna, bogatejša gospodinjstva. Vsekakor pa bi bilo potrebno razmisliti, kako znotraj definicije bolj podrobno izpostaviti najbolj ranljive skupine, je dodala. 

Na samem posvetu je sicer Lidija Živčič predstavila izsledke mednarodnega projekta EmpowerMed.

Medtem pa se je med samim posvetom Rachel Guyet iz evropskega inštituta CIFE dotaknila vpliva energetske krize na energetsko revščino in dejala, da čeprav so bili ukrepi, ki so jih države uporabljale med energetsko krizo, relativno uspešni, energetske revščine niso zmanjšali. 

»Brez omilitvenih ukrepov bi bili učinki energetske krize hujši, vendar je bila večina ukrepov univerzalnih in so bolj koristili gospodinjstvom z visokimi dohodki, ki prispevajo k večji porabi energije iz fosilnih goriv. Medtem ko zvišanje cen še vedno nesorazmerno prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki. Hkrati takšni omilitveni ukrepi, kot so finančna pomoč, ne obravnavajo temeljnih vzrokov problema in državljanov ne ščitijo pred naslednjo krizo,« je dejala.

Opozorila je na dvorezen meč, kar se tiče ukrepov varčevanja z energijo. Vzorci porabe med gospodinjstvi z nizkimi in visokimi dohodki se namreč razlikujejo, zaradi česar je možnost zmanjšanja rabe energije večja med gospodinjstvi z visokimi dohodki, medtem ko se gospodinjstva z nizkimi dohodki pogosto soočajo s prisilnim varčevanjem z energijo na škodo dobrega počutja. 

Medtem pa se je med krizo premalo uporabljalo orodje, ki ga mnogi označujejo za prvo gorivo energetskega prehoda, in sicer energetsko učinkovitost, je dejala Guyet. 

Slednja je zelene energetske skupnosti označila kot dober način prihodnjega reševanja energetske revščine. »Energetski prehod se odmika od fosilnih goriv k bolj trajnostnim gorivom. Pomembno je, kako ga bomo dosegli in da bo pošten,« je dejala Guyet.

Kot je pojasnila, energetske skupnosti omogočajo ljudem, da vlagajo v skupnostne projekte obnovljivih virov energije ter odločajo o tem, kakšno energijo je treba proizvesti, koliko in kdaj. A velik problem še vedno predstavlja dejstvo, kako energetsko revna gospodinjstva vključiti v takšne skupnosti, svojstven izziv pa predstavljajo tudi regulatorne ovire in problematika plačila članstva v takšnih skupnosti, je dodala Guyet. 

Lidija Živčič je glede te tematike pojasnila, da so energetske skupnosti vsekakor trend, ki se bo razširil v Sloveniji, saj je povpraševanje po njih v državi veliko. 

»V takšnih skupnostih vidim v Sloveniji velik potencial, a hkrati se moramo potruditi, da bomo v takšne skupnosti vključili tudi ljudi, ki jih prizadene energetska revščina, pa se drugače ne bi mogli vključiti. Tudi tukaj akcijski načrt vključuje nekatera sredstva za vključevanje takšnih gospodinjstev v energetske skupnosti. Upamo, da so v načrtu tako vzpostavljeni nekateri pogoji, da bo diverziteta v energetski skupnosti zastopana,« je še pojasnila Živčič. 

Tudi Potočar je ocenil, da so energetske skupnosti lahko učinkovit način za zmanjševanje energetske revščine.