Nov tarifni sistem bo vplival na prilagoditev naložb podjetij v samooskrbo ter spodbudil naložbe v hranilnike, vpliv pa bo tudi imel na podjetja, ki upravljajo objekte za shranjevanje energije, so v zvezi s prihajajočim obračunom s petimi časovnimi bloki med drugim povedali na Agenciji za energijo.
Podjetja lahko od prihajajočega obračuna s petimi časovnimi bloki, ki je del nove metodologije obračunavanja omrežnine, pričakujejo večjo vlogo aktivnega odjema, pojasnjujejo na agenciji.
Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči spodbudile praktično vse odjemalce k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema ter usmerile naložbe na strani odjema v doseganje večjih skupnih neto koristi, so pojasnili na agenciji. Nove tarife tudi natančneje odražajo stroške uporabe omrežja, ki se bodo razlikovali tudi sezonsko. Ob nespremenjeni uporabi omrežja se bodo ti stroški večinoma razlikovali od dosedanjih, dodajajo na agenciji.
»Tista podjetja, ki bodo podvržena višjim stroškom omrežnine v primerjavi z obstoječimi, bodo lahko izkoristila zasnovo tarifnega sistema za prilagajanje odjema in znižanje stroškov v večjem obsegu, kot to omogoča sedanja omrežninska tarifa. Podjetja in ostali končni odjemalci bodo na računih za omrežnino za junij, julij in avgust obveščeni o dogovorjeni moči za leto 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili,« pojasnjujejo na agenciji.
Kot pravijo, bo odjemalcem ob tem na voljo spletna aplikacija, ki jim bo omogočila primerjavo novih stroškov omrežnine z obstoječimi na podlagi preliminarno določenih (ne končnih, a dovolj reprezentativnih za primerjavo) tarifnih postavk za prevzeto energijo in omrežnine za obračunsko moč ob upoštevanju dogovorjene ter presežne obračunske moči.
»Za primerjavo bodo odjemalci potrebovali svoj 15-minutni letni profil uporabe omrežja, ki ga bodo lahko pridobili z uporabo podatkovnih storitev nacionalnega podatkovnega vozlišča.«
Po oceni agencije bodo nove podatkovne storitve odjemalcem omogočile boljši vpogled v svojo uporabo omrežja, cenovni signali novega tarifnega sistema pa jih bodo spodbudili k ustrezni prilagoditvi svoje uporabe omrežja v okviru svojih zmožnosti.
»Poudariti je treba, da strošek omrežnine ni edini strošek zagotavljanja oskrbe z električno energijo, zato bodo podjetja za zagotovitev maksimalnih koristi morala upoštevati še cenovne signale dobave električne energije.«
Na agenciji tudi poudarjajo, da nova metodologija za obračunavanje omrežnine, »ki sistemsko podpira postavitev končnega odjemalca v središče energetskega prehoda, pri tem naslavlja predvsem spodbujanje opolnomočenja končnih odjemalcev za aktivno sodelovanje v pravičnejšem ‘zelenem’ energetskem prehodu«.
Z uporabo nove metodologije bodo uporabniki po oceni agencije spodbujeni k učinkovitejši uporabi zmogljivosti omrežja, učinkovitejši rabi energije ter doseganju čim večjih skupnih koristi in s tem posredno k prizadevanjem države in EU za izpolnjevanje ciljev zelenega prehoda.
Če se bodo podjetja odločila za aktiven odjem in s tem vplivati na stroške omrežnine, bodo opravila časovno prilagoditev poslovnih procesov z vidika obsega rabe električne energije, se odločila za naložbe v obnovljive vire energije (OVE) oziroma hranilnike energije in sodelovanje na trgu z električno energijo oziroma prožnostjo, odvisno od izvedljivosti posameznega ukrepa, stroškov in koristi, so o konkretnih koristih novega sistema za podjetja povedali na agenciji.
Nov tarifni sistem bo po pojasnilu agencije vplival tudi na prilagoditev naložb podjetij v samooskrbo ter spodbudil naložbe v hranilnike.
»Mnogo bolj kot v preteklosti bo pomembna optimizacija naložb, saj lahko podjetju ustrezna kombinacija zmogljivosti sončne elektrarne in hranilnika prinese večje koristi kot finančno enakovredna naložba samo v sončno elektrarno večje zmogljivosti.«
Tovrstne naložbe pa bodo podjetjem omogočile tudi sodelovanje v programih prilagajanja odjema za potrebe elektrooperaterjev in bilančnih skupin, »kar bo s krepitvijo aktivnega odjema povečalo skupne neto sistemske koristi«.
A kot še pravijo na agenciji, se lahko podjetja tudi odločijo, »da zaradi določenih razlogov ohranijo enak način uporabe omrežja in tako sprejmejo spremenjene stroške – npr. stroški omrežnine v energijsko intenzivnih panogah so manjši, v določenih primerih celo nepomemben del celotnih stroškov oskrbe, za določena podjetja pa bo lahko uvedba nove metodologije znižala stroške uporabe omrežja«.
Nova metodologija pa bo po pojasnilu agencije vplivala tudi na podjetja, ki upravljajo objekte za shranjevanje energije.
»Če bodo tovrstne enote vključene v nudenje sistemskih storitev elektrooperaterjem, bodo za čas nudenja izvzete iz plačila stroškov uporabe sistema, sicer pa bodo za odjem električne energije iz omrežja plačali omrežnino kot primerljiv končni odjemalec.« S tem je po pojasnilu agencije tovrstnim enotam zagotovljen enakopraven položaj s proizvajalci pri nudenju sistemskih storitev in s končnimi odjemalci, kjer jih omrežni cenovni signali spodbujajo k odjemu v času nizke obremenitve omrežja.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki