Potrebno je nujno razogljičenje, saj je bilo 2023 najtoplejše v zgodovini z rekordnimi temperaturami in približevanjem meji globalnega segrevanja, 1,5 °C, določeni v pariškem sporazumu, je sporočila služba EU za podnebne spremembe Copernicus.
Verjetno je, da bo 12-mesečno obdobje, ki se konča januarja ali februarja letos, preseglo 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, so dodali v novem poročilu, ki je ponovilo napoved iz novembra, da bo leto 2023 najtoplejše obdobje v zgodovini.
»To ima globoke posledice za pariški sporazum in vsa človeška prizadevanja,« je dejal direktor skupine Carlo Buontempo.
»Če želimo uspešno upravljati naš portfelj podnebnih tveganj, moramo nujno razogljičiti naše gospodarstvo.«
Globalne temperature brez primere od junija naprej so privedle do tega, da je lansko leto z veliko razliko prehitelo leto 2016, prejšnje najtoplejše leto, so zapisali, pri čemer so kot glavne dejavnike navedli koncentracije toplogrednih plinov, vremenski pojav El Niño in »druge naravne spremembe«.
Lansko leto je bila svetovna povprečna temperatura 14,98 °C ali 0,17 °C višja od prejšnjega rekorda leta 2016 in 1,48 °C višja od predindustrijske ravni v letih 1850-1900, je dejal Copernicus.
Zaradi vročine in suhega vremena je poleti 2023 v EU močno naraslo povpraševanje po hlajenju, kar je dvignilo cene energije na rekordne ravni, ob izčrpanih rezervoarjih hidroelektrarn in pomanjkanju ruske oskrbe s plinom.
Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati emisije ogljika za 55 % pod ravnjo iz leta 1990 v okviru svojih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, izboljšati energetsko varnost in izpolniti ambicijo pariškega sporazuma iz leta 2015, ki določa omejitev dviga globalne temperature v tem stoletju na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki