Najbolj trd oreh letošnjih podnebnih pogajanj COP29 v Bakuju bo vprašanje novega cilja za podnebno financiranje, je povedala Barbara Kvac iz okoljske organizacije Focus. Nevladniki izpostavljajo tudi »problematičnost« lokacije.

Letošnja podnebna pogajanja v Bakuju bodo med »težjimi« v zadnjih letih, saj je glavna tema letošnjega COP29 financiranje podnebnega ukrepanja, pojasnjuje Kvac. »To pa je sporna tema, ker zahteva, da bogate države izpolnijo svoje zaveze.«

V luči tega nevladne organizacije, združene v mrežo Climate Action Network Europe (CAN Europe), pozivajo države globalnega severa, da plačajo svoj podnebni dolg vreden 5 bilijonov USD letno.

Kot pravi Kvac, posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo države globalnega juga, ki so zgodovinsko gledano najmanj prispevale k nastanku podnebnih sprememb in imajo hkrati tudi najmanj finančnih zmožnosti za ukrepanje.

»Države globalnega severa, katerih gospodarstva so se razvijala na temelju rabe fosilnih goriv, zato nosijo odgovornost, da države, ki same niso zmožne in so hkrati zelo prizadete, finančno podprejo, da se bodo lahko pravočasno prilagodile na posledice podnebnih sprememb in izvedle ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Koliko sredstev je potrebnih, za katere ukrepe, do kdaj in v kakšni obliki – to so torej vprašanja, o katerih se bodo odločale vlade na COP29,« pojasnjuje Kvac.

Po njeni oceni bo COP29 uspešen, če bodo bogate države namesto posojil in zasebnih vlaganj prioritizirale nepovratna sredstva za financiranje ranljivih držav ter če bo dosežen dogovor o višini javnih sredstev za področja izgub in škod, prilagajanja in blaženja.

»Zavzemamo se za dogovor, da bo vsaj 1 bilijon od potrebnih petih na leto zagotovljen iz javnih sredstev, pretežno v obliki nepovratnih sredstev.« Kot pravi Kvac, so ta sredstva potrebna za pokrivanje naraščajočih stroškov posledic podnebnih sprememb, izgub in škod ter pravičnega prehoda.

Dogovor mora prav tako upoštevati tudi načeli transparentnosti in odgovornosti ter temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in načela pravičnosti, dodaja.

Cilji zmanjšanja emisij

Lani je bila v Dubaju sicer sprejeta odločitev o ustanovitvi sklada za izgube in škode, vendar je ostalo veliko vprašanj neodgovorjenih, ki jih mora COP29 odpreti in tokrat je potrebno sprejeti jasna določila o javnih financah, dodatno pojasnjujejo v Focusu.

COP28 je obenem signaliziral konec dobe fosilnih goriv, »vendar brez konkretnih korakov«, je spomnila Kvac.

Do februarja 2025 morajo tako države sporočiti svoje nove nacionalne cilje zmanjšanja emisij, dodaja.

Nevladne organizacije vlade zato po besedah Kvac pozivajo, da v nove cilje vključijo tudi načrte za opustitev rabe fosilnih goriv. Obenem naj EU do leta 2025 zmanjša subvencije za fosilna goriva na socialno pravičen način in pospeši prehod na 100 % obnovljive vire energije do leta 2040, z zavezujočimi cilji vsaj 50-odstotni delež OVE in 20 % prihranka pri rabi energije do leta 2030, poudarjajo še v Focusu. 

Poziv: Brez lobistov za okroglo mizo

Tako kot lani, ko je COP potekal v Dubaju, tudi letos izbira lokacije »navdaja z nelagodjem«, so v zvezi z lokacijo sporočili iz Focusa pred začetkom podnebne konference in pojasnili, da je Azerbajdžan država, katere gospodarstvo pretežno temelji na izkoriščanju fosilnih goriv, nafte in plina, pri čemer tudi v Slovenijo uvažamo azerbajdžanski zemeljski plin.

»Država gostiteljica ima možnost vplivanja na potek pogajanj skozi organizacijo in usmerjanje razprav, zato je na mestu bojazen, da bodo imeli predstavniki industrije fosilnih goriv (znova) vpliv na izid konference. Prav tako se z visoko udeležbo lobijev zmanjšuje integriteta mednarodnih podnebnih pogajanj, ki morajo dati prednost prihodnosti in blaginji ljudi pred zasebnimi interesi in dobički,« dodajajo.

»Pred letošnjo podnebno konferenco smo z več kot 100 organizacijami civilne družbe pozvali evropskega komisarja za podnebje Hoekstro naj zagotovi, da letos v EU delegaciji ne bo lobistov za fosilna goriva. Tako kot o prepovedi kajenja nima besede tobačna industrija tudi za pogajalsko mizo o energetski tranziciji ne sme biti mest za naftni, plinski in premogovni lobiji!« so zapisale organizacije, združene v kampanji Fossil Free Politics.

Podnebna konferenca Združenih narodov v Bakuju – COP29 bo potekala od 11. do predvidoma 22. novembra 2024.

Združeni narodi so ob začetku podnebne konference v Bakuju opozorili, da so cilji pariškega podnebnega sporazuma zelo ogroženi in da bo letošnje leto podrlo nove temperaturne rekorde.

Pozvali so h globalnemu sodelovanju za doseganje okoljskih ciljev.