Italijanska gospodinjstva bi lahko z manjšimi prilagoditvami porabe, še posebej pozimi, prihranila skoraj 6,8 milijarde kubičnih metrov (bcm) zemeljskega plina na leto in tako prispevala k prizadevanjem države za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in zmanjšanje izpustov, je pokazala študija italijanske državne agencije za energijo in trajnostni gospodarski razvoj (Enea). Medtem so tudi na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo (MzI) pripravili predloge vsakdanjih ukrepov za varčevanje z energijo.

Italijani bi lahko porabo plina z znižanjem temperature na termostatih za 1 °C na 19 °C zmanjšali za skoraj 11 odstotkov, z začetkom dnevnega ogrevanja eno uro kasneje pa še za 4 odstotkov na leto, je na spletni predstavitvi študije navedla Enea.

Že samo s temi ukrepi bi lahko prihranili okrog 2,7 bcm/leto, s širšo rabo električnih toplotnih črpalk, učinkovitejših naprav in razsvetljave LED pa bi lahko prihranili še dodatnih 4 bcm/leto, je navedeno v študiji.

»To so preprosti ukrepi, ki ne povzročajo velikih težav za gospodinjstva, predvsem pa so brezplačni in omogočajo prihranek [več] bcm plina na leto,« je na dogodku dejal italijanski minister za ekološko tranzicijo Roberto Cingolani.

Gospodinjstva so sicer odgovorna za okrog 30 odstotkov italijanske letne porabe energije, ki znaša približno 70 bcm, in 12 odstotkov neposrednih izpustov ogljika.

Italija je začela s februarjem, po začetku ruske invazije na Ukrajino, povečevati uvoz plina drugih dobaviteljev, s čimer je želela zmanjšati močno odvisnost od ruskega plina, ki je pred začetkom vojne predstavljal 40 odstotkov oz. okrog 29 bcm njenega uvoza. Italija želi pospešiti tudi vpeljavo obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov za varčevanje z energijo v javnih stavbah, kar ji bo olajšalo dosego podnebnih ciljev.

Omenjena študija bo v pomoč pri ozaveščanju potrošnikov o pomenu varčevanja z energijo, je pojasnil Cingolani. »Varčevanje je dolžnost, ki jo imamo tako do okolja kot do sebe – tako z družbenega kot gospodarskega vidika.«

Ilaria Bertini, direktorica energetske učinkovitosti pri Enei, je ob tem dejala, da bi lahko, če bi te ukrepe, ki ne zahtevajo nobenih začetnih stroškov, sprejela samo polovica gospodinjstev, že naslednjo zimo prihranili 1,8 bcm plina. »Treba je povečati ozaveščenost potrošnikov, tako da jim pokažemo neposredno povezavo med rabo energije v gospodinjstvih, porabo in stroški.«

Slovenska vlada je medtem nedavno sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja, s čimer želi doseči 10-odstotno znižanje porabe energije v javnem sektorju.

Javni sektor v Sloveniji porabi okoli 5-10 odstotkov skupne energije, zato je pomembno, da pričnemo z varčevanjem, je včeraj poudaril infrastrukturni minister Bojan Kumer in dodal, naj bodo državni organi zgled širšemu javnemu sektorju, nenazadnje pa tudi industriji, podjetjem in gospodinjstvom.

»Evropa se pospešeno pripravlja na nesigurnosti, ki jih prinaša prihajajoča ogrevalna sezona in na to se moramo resno pripraviti tudi v Sloveniji. Ne samo v državni upravi in javnem sektorju, tudi v industriji, zasebnih podjetjih in nenazadnje v gospodinjstvih « je pozval minister Kumer in med prvimi ukrepi izpostavil poziv, naj se prostori državne uprave ne hladijo pod 25 °C in ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od +20 °C, razen v primerih, ko tega po presoji upravljalca ni možno zagotoviti. Kot denimo na svoji spletni strani navaja MzI, lahko z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 °C prihranimo do 6 odstotkov rabe energije.

K racionalni rabi zemeljskega plina pa je ob razglasitvi prve stopnje plinske krize pozvala tudi Agencija za energijo.

Ministrstvo za infrastrukturo je ob tem pripravilo tudi predloge vsakdanjih ukrepov za varčevanje z energijo, s katerimi lahko gospodinjstva in podjetja prispevajo k energetski učinkovitosti in posledično nižjim stroškom elektrike. Kot zlato pravilo energijske učinkovitosti navajajo, da ugasnemo luči in elektronske naprave, če jih ne potrebujemo.

Predlagajo tudi, da razdalje do 5 km premagujemo s kolesom ali peš, ob čemer navajajo, da z uporabo kolesa namesto vozila letno prihranimo kar 900 milijonov litrov goriva. V letu 2017 smo sicer Slovenci z osebnim avtomobilom opravili 2 milijona km na poteh krajših od 5 km. Če pa že vozimo, na MzI predlagajo varčno vožnjo. Tako denimo vožnja pri 100 km/h na avtocesti zniža rabo energije za 10 do 15 odstotkov v primerjavi z vožnjo pri 130 km/h, klimatska naprava v vozilu pa poviša porabo goriva do 12 odstotkov, opozarjajo na MzI.