Nove baterijske kapacitete v Sloveniji zelo naraščajo, predvsem za domačo rabo, je povedala Anamarija Borštnik Bračić. »Torej predvsem tam, kjer so sončne elektrarne že postavljene in jih uporabniki želijo nadgraditi z baterijskimi hranilniki. Hkrati se pa tudi število električnih vozil povečuje, tako da trend postavitve novih baterij narašča,« je dejala.
 
Hkrati je mnenja, da je zeleni prehod sicer zelo pomemben, da pa bi moral biti izpeljan »vzdržno«, saj bi morala Slovenija pri prehodu razmišljati celostno in pametno uporabiti tudi lastne vire za shranjevanje energije, kot so črpalne hidroelektrarne. »Pomembno je pa tudi spodbuditi slovenske proizvajalce, da bi v Sloveniji začeli izdelovati baterije. Menim, da Slovenija to možnost ima, je pa to zelo strateška odločitev, ker govorimo o zelo velikih investicijah,« je dodala Borštnik Bračić.
 
Med drugim pa Borštnik Bračić tudi ocenjuje, da Evropa močno zaostaja na področju razvoja v primerjavi s Kitajsko, ko govorimo o baterijskih hranilnikih in vodiku. »Kitajska nas je prehitela na področju vodika, na področju proizvodnje baterij, proizvodnje električnih avtomobilov in proizvodnje elektrolizerjev,« pravi Borštnik Bračić. Spomnimo še, da bi nameščena zmogljivost baterijskih hranilnikov v Evropi lahko do leta 2030 občutno narasla. Možno je sedemkratno povečanje na 51 GW. 

Glede tega Borštnik Bračić pojasnjuje, da bi Evropa tolikšne zmogljivosti sicer lahko dosegla, a je sama postavitev povezana z velikimi investicijskimi tveganji. Velik izziv pa predstavlja tudi izdaja okoljevarstvenih dovoljenj, saj je zakonodaja na tem področju na Kitajskem bolj ohlapna. Zadnja posodobljena različica nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) medtem omenja, da bo zaradi predvidene velike rasti proizvodnje OVE iz fotonapetostnih elektrarn, ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, potrebno vzporedno z njihovim priključevanjem na omrežje zagotoviti gradnjo baterijskih sistemov za hranjenje električne energije (SHEE). To vključuje tudi SHEE na osnovi pretvorbe v vodik in naprej v sintetična plinasta ali tekoča goriva v obsegu, da bo delež njihove kapacitete (v GWh) v dnevni rabi električne energije na prenosnem omrežju večji od deleža skupne letne proizvodnje fotonapetostnih in vetrnih elektrarn v letni rabi elektrike. Za doseganje tega cilja se tako spodbuja tudi gradnjo SHEE v neposredni bližini (velikih) fotonapetostnih elektrarn v letnem obsegu vsaj 25 % novih izgrajenih kapacitet (v MW), s čimer se znatno zmanjšajo dodatne izgube v elektroenergetskem omrežju in potrebe po krepitvi elektroenergetskih omrežij. Zaradi ključne vloge hranilnikov v bodočem elektroenergetskem omrežju pa je treba zagotoviti spodbudne ekonomske pogoje (tudi s stimulativno omrežnino za hranilnike v polnilnem in v generatorskem režimu delovanja) za njihov hitrejši razvoj.

Dodajmo, da je v okviru NEPN-a ocenjeno, da se bo proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn do leta 2030 povečala na med 2 TWh in 3,8 TWh (med 1,8 GW in 3,5 GW) ter do leta 2040 na med 3,2 TWh in 9 TWh (med 2,8 GW in 8 GW), nekoliko manj, na 7 TWh, pa v jedrskem scenariju. Do leta 2030 bi to zahtevalo vgradnjo okrog 350 MW kapacitet sončnih elektrarn letno.