Čeprav se je število slovenskih gospodinjstev, ki se ogrevajo z drvi, v zadnjih dveh letih zmanjšalo, ta s 23 % še vedno ostajajo glavni vir ogrevanja, kažejo rezultati 'Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije' – REUS 2017.

Zmanjšanje porabe drv je spodbudil odlok o onesnaženosti zraka v mestnih občinah in subvencije, ki jih Eko sklad namenja za zamenjavo kotlov na trda goriva, ugotavlja Rajko Dolinšek, vodja projekta REUS in direktor družbe Informa Echo ter dodaja, da se je del gospodinjstev, ki so uporabljala drva, priklopil na daljinsko toploto.

»Število tistih, ki se grejejo s kurilnim oljem pa se ni bistveno spremenilo, kar ne potrjuje učinkovitosti politike, ki želi doseči, da leta 2030 v gospodinjstvih ne bi več uporabljali kurilnega olja,« je še ugotovila raziskava.

Medtem ko uporablja drva za ogrevanje 23 % slovenskih gospodinjstev, se jih 19 % še vedno greje s kurilnim oljem, 16 % s pomočjo daljinske toplote, 9 % z zemeljskim plinom, 6 % jih izkorišča energijo okolja (zrak, vodo ali zemljo), 5 % za gretje prostorov uporablja električno energijo. 9,6 % gospodinjstev za gretje prostorov uporablja druge vire energije, kot so lesni peleti (4 %), utekočinjen naftni plin (3 %), lesni briketi (1 %), lesni ostanki (0,2 %), sončna energija (0,02 %), lesni sekanci (0,2 %) in drugi viri (1,2 %). Zanimiv je podatek, da 13 % anketiranih ni vedelo, kaj je njihov vir energije za ogrevanje.

Raziskava prinaša zanimive ugotovitve o načinih ogrevanja in rabi energentov v gospodinjstvih. Tako na primer več kot polovici vprašanih (51 %) centralno ogrevanje še vedno predstavlja glavni način gretja (leta 2015 je bilo takih 57 %), povečal pa se je delež tistih, ki uporabljajo centralno daljinsko ogrevanje, in sicer iz 13 % leta 2015 na 17 % v letošnjem letu.

Skoraj tretjina (32 %) vprašanih za centralno (ali etažno centralno) ogrevanje uporablja klasični kotel na kurilno olje, 23 % pa klasični kotel na trdna goriva.

Kamini, peči na trdna goriva ter električni radiatorji so še vedno najbolj pogosti načini lokalnega ogrevanja.

Slabi dve tretjini gospodinjstev uporablja še dodaten vir energije za gretje. Najpogosteje so to električna energija, drva, kurilno olje, zemeljski plin in daljinska toplota.

V primerjavi z letom 2015 se je zmanjšal delež gospodinjstev, ki se grejejo na drva (za 8 odstotnih točk), delež gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin (za 5 odstotnih točk), uporaba kotlov na trdna goriva (za 7 odstotnih točk), centralni način gretja pa se je zmanjšal za 6 odstotnih točk. Kljub temu ga uporablja več kot polovica vprašanih gospodinjstev.

Na drugi strani pa se je v primerjavi z letom 2015 povečal delež gospodinjstev, ki se grejejo z daljinsko toploto (za 4 odstotne točke), delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki se grejejo z električno energijo (za 3 odstotne točke), uporaba toplotnih črpalk zrak-voda (za 4 odstotne točke), uporaba toplotnih črpalk voda-voda (za 2 odstotni točki) in zemlja-voda (za 0,8 odstotne točke). Povečal se je tudi delež električnih sevalnih panelov, in sicer za 7 odstotnih točk. Povečanja tega deleža je še večje pri enostanovanjskih hišah.

Medtem pa je letos v primerjavi z letom 2015 ostala ista poraba kurilnega olja.

V letošnji raziskavi REUS 2017 so sodelovali Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje na področju učinkovite rabe energije, Gradbeni inštitut ZRMK, Mediana in Statistični urad Republike Slovenije.