Evropska komisija je v sredo, 30. novembra, predstavila »zimski« sveženj ukrepov, s katerimi bo Evropa še naprej konkurenčna na svetovnih trgih energije, ki se spreminjajo zaradi prehoda na čisto energijo. Komisija želi, da se Evropa ne bi samo prilagodila prehodu na čisto energijo, temveč da bi pri njem prevzela vodilno vlogo. Trije glavni cilji novih predlogov so: postaviti energetsko učinkovitost na prvo mesto, prevzeti vodilno vlogo v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev.

Zakonodajni predlogi v okviru predlogov „Čista energija za vse Evropejce“ zadevajo energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, zasnovo trga električne energije, zanesljivost oskrbe z električno energijo in nova pravila za upravljanje energetske unije. Komisija poleg njih predlaga novo usmeritev okoljsko primerne zasnove ter strategijo za povezano in avtomatizirano mobilnost.

V tem svežnju so tudi ukrepi za pospeševanje inovacij na področju čiste energije in obnovo zgradb v Evropi. V njem so tudi ukrepi za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, spodbujanje konkurenčnosti industrije ter blažitev družbenih učinkov prehoda na čisto energijo. Preučujemo tudi, kako bi EU ohranila vodilno vlogo na področju tehnologij in storitev za čisto energijo, s katero bi pomagala tretjim državam, da bi dosegle cilje svojih politik.

Revidirana direktiva o obnovljivih virih energije (OVE) opredeljuje šest glavnih področij ukrepanja: 1. Oblikovanje ustreznega okvirja za nadaljnje vključevanje OVE v elektroenergetski sektor; 2. Širše vključevanje (mainstreaming) OVE v sektor ogrevanja in hlajenja; 3. Razogljičevanje in diverzifikacija prometnega sektorja; 4. Opolnomočenje in informiranje odjemalcev; 5. Okrepitev trajnostnih meril EU na področju biogoriv; 6. Zagotavljanje, da bo zavezujoči cilj EU dosežen v zastavljenem roku in na stroškovno učinkovit način.

Revidirana direktiva poda splošna načela, ki naj bi države članice usmerjala pri oblikovanju shem podpore. Te morajo biti ob zagotavljanju preglednosti in zanesljivosti za investitorje namreč tudi stroškovno učinkovite in tržno usmerjene. Namen direktive je torej zagotoviti stabilne sheme podpore, znižati stroške vpeljevanja OVE in prispevati k nadaljnji evropeizaciji politik na tem področju. Obenem pa z vpeljavo pristopa »vse na enem mestu« (one-stop-shop) in z določanjem časovne omejitve za postopek izdaje dovoljenj za OVE (podobno kot uredba o vseevropskem energetskem omrežju – TEN-E) tudi poenostavlja administrativne postopke ter prispeva k lokalnemu sprejemanju tovrstnih projektov.
Komisija predlaga tudi posodobitev obstoječe direktive o energetski učinkovitosti, kjer med drugim izpostavi možnost podaljšanja obveze, ki se nanaša na letni prihranek energije (v višini 1,5 odstotka) za dobavitelje in distributerje energije do leta 2020, tako da bi ta veljala še v obdobju 2021-2030.

Komisija predlaga tudi revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, kjer omeni »pametnejši« pristop, ki bi spodbujal uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter drugih sodobnih tehnologij za zagotavljanje učinkovitega delovanja stavb, vključno s sistemi za avtomatizacijo stavb in infrastrukturo za polnjenje električnih vozil.
Obenem je Komisija sprožila tudi pobudo za pametno financiranje pametnih stavb, s katero želi olajšati in okrepiti zasebno financiranje energetske učinkovitosti in OVE na področju stavb.

Energetska učinkovitost ima sicer neposreden vpliv na nižanje zneskov na računih za energijo. Novosti pri merjenju in zaračunavanju na področju ogrevanja in hlajenja ter dobave tople vode preko skupnih sistemov bodo odjemalcem prinesle jasnejše in bolj ažurne informacije o njihovi porabi energije. S tem bi lahko že samo v večstanovanjskih stavbah v letu 2030 dodatno prihranili okoli 8 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe) energije, kar je enako celotni porabi primarne energije na Hrvaškem v letu 2013.

Energetska učinkovitost je obenem tudi ena izmed najbolj stroškovno učinkovitih metod za zagotavljanje energetske varnosti, saj opazno prispeva k varnosti oskrbe, predvsem na področju uvoza plina. Ambiciozni cilj 30-odstotne energetske učinkovitosti bo v primerjavi s siceršnjim 27-odstotnim ciljem predstavljal veliko večji prispevek k energetski varnosti, saj se bo uvoz fosilnih goriv tako do leta 2030 zmanjšal za 12 odstotkov, kar bo predstavljalo uvozni prihranek v višini 70 milijard evrov.
Že samo stavbni sektor bo do leta 2030 k splošnim prihrankom prispeval 29,1 Mtoe, kar je enako skupni porabi primarne energije v Romuniji v letu 2014.

Predlogi Komisije jasno kažejo, da je prehod na čisto energijo rastoči sektor prihodnosti, torej priložnost za pametne vlagatelje. Naložbe v čiste energetske vire so v letu 2015 znašale nad 300 milijard evrov.