Če bi cilj EU za obnovljive vire energije povečali s 40 na 45 odstotkov, bi do leta 2030 prepolovili uvoz plina v EU in letno prihranili 43 milijard evrov pri stroških za plin, je sporočilo mislišče Ember.

Uvoz plina bi v primeru 40-odstotnega cilja za zeleno energijo do leta 2030 znašal skupno 236 milijard kubičnih metrov, so zapisali.

»Že majhen korak naprej na področju obnovljivih virov energije bi pomenil občutno zmanjšanje uvoza plina,« je dejala višja analitičarka pri Emberju Sarah Brown. »Evropa je v smislu odpravljanja odvisnosti od fosilnega plina dosegla že veliko, zato se ne sme zaustaviti tik pred ciljno črto.«

»Koristi dodatnih naložb so velike, kot tudi stroški nezadostnih ambicij,« je dodala.

Energetski ministri EU bodo prihodnji teden glasovali o morebitnem povišanju cilja EU za obnovljive vire s 40 na 45 odstotkov do leta 2030. Gre za zavezo v okviru načrta REPowerEU, ki je nastal v odgovor na rusko vojno v Ukrajini. 

Cilj načrta je hitro zmanjšati odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv in pospešiti prehod na zeleno energijo, pri čemer naj bi obnovljivi viri zavzeli 45 odstotkov celotne porabe. Inštalirane zmogljivosti obnovljivih virov naj bi glede na načrt do leta 2030 narasle s 1.067 GW na 1.236 GW.

Največ bosta prispevali vetrna in sončna energija, ki naj bi do leta 2030 predstavljali 55 odstotkov energetske mešanice, je sporočil Ember. 

Evropske države so od začetka vojne sicer že povečale svoje ambicije na področju obnovljivih virov, saj je EU po sedanjih načrtih na dobri poti, da do leta 2030 doseže 63 odstotkov obnovljive električne energije, kar je precej več od predhodnih 55 odstotkov, navaja poročilo.

Evropa je v zadnjem času povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), ki naj bi predstavljal alternativo močno zmanjšani dobavi zemeljskega plina po plinovodih iz Rusije. ZDA so na primer v Združeno kraljestvo letos dobavile skoraj 11 milijard kubičnih metrov UZP, kar po podatkih družbe Vortexa pomeni več kot podvojitev količin iz leta 2021.

EU je zemeljski plin na splošno obravnavala kot premostitveni energent ob vse večji vpeljavi obnovljive energije in zmanjšanju proizvodnje električne energije iz premoga. 

V mislišču ob tem menijo, da zanašanje na uvoz UZP ni rešitev, saj »samo nadomešča eno tvegano odvisnost z drugo«.

»EU je z nakupom UZP izpostavljena globalnim skokom cen in omejitvam dobave, to pa lahko povzroči tudi vezanost držav članic na drage in nepotrebne dolgoročne pogodbe in infrastrukturo.«