Popolna integracija trgov in razogljičenje ostajata izziva za prihajajočo ekipo Evropske komisije pri posodabljanju energetskega sektorja, je v ekskluzivnem pogovoru za portal ICIS dejal Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije, pristojen za energetsko unijo. Na dolgi rok je po njegovem mnenju največji izziv Evropske unije ta, kako se prilagoditi vsem motnjam, ki se pojavljajo ali se bodo pojavljale kot posledica digitalne revolucije.

Šefčovič je napovedal, da bo razvoj dogodkov na področju robotike, umetne inteligence, čiste mobilnosti in pametnih omrežij vodil v večjo decentralizacijo, tudi v energetiki, ob tem pa poudaril potrebo po medsektorskem sodelovanju.

 »Če želimo to uspešno obvladovati, moramo veliko več razmišljati o ljudeh. V Evropi moramo imeti delovno silo, ki bo prilagojena na nove izzive,« je dejal.

Po poročanju portala ICIS je Šefčovič dejavnosti Unije v zadnjih nekaj letih opisal kot najtemeljitejše posodabljanje energetskega sektorja v sodobnem času.

Ob pogledu na svoj petletni mandat, ki se izteče oktobra, je Šefčovič dejal, da je leta 2015 sprejeta strategija energetske unije začrtala nekaj globalno najambicioznejših ciljev glede tega, kako pripeljati čisto energijo do odjemalcev ter kako povezati elektroenergetske in plinske trge.

Zdaj, štiri leta pozneje, se ključni projekti izvajajo po začrtani časovnici in do leta 2022 bi moral evropski energetski sistem postati odpornejši na morebitne motnje ali pretrese, je povedal Šefčovič in dodal, da bi morale imeti države članice takrat dostop do treh virov plina.

»Evropska energetska unija postaja resničnost in obenem presega naša pričakovanja – prost pretok [električne energije in zemeljskega plina] smo spodbudili v večji meri, kot smo pričakovali,« je poudaril Šefčovič.

Omenil je tudi, da bi lahko utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v energetski tranziciji igral pomembno vlogo v državah z veliko porabo premoga, saj je njegova ogljična intenzivnost v primerjavi s premogom za polovico manjša.