Nagrado v višini 3.000 EUR za najboljše magistrsko delo na temo trajnostne energije je prejel Blaž Dobravec, ki prihaja iz Fakultete za matematiko in fiziko ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani za delo z naslovom »Upravljanje distribucijskega omrežja z globokim spodbujevanim učenjem«.
V svojem magistrskem delu je na inovativen način raziskal prednosti, slabosti in možnosti uporabe globokega spodbujevanega učenja pri problemu aktivnega upravljanja napetosti v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju.
Blaž Dobravec: »Moje magistrsko delo se osredotoča na zelo aktualno temo: pametna distribucijska omrežja. V mojem delu se osredotočam na optimizacijo izrabe prožnosti uporabnikov v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju z namenom izboljšanja razmer in potencialnemu povečanju zmogljivosti vključevanja proizvodnih virov. Interdisciplinarno magistrsko delo, ki prepleta matematične algoritme in uporabo konceptov umetne inteligence z domeno elektrotehnike, je zelo nazoren pokazatelj pomembnosti povezovanje različnih interdisciplinarnih znanj in veščin. Na ta način lahko še izboljšamo trenutne načine obratovanja/vzdrževanja in načrtovanja v distribucijskih podjetjih. Veseli me, da je komisija prepoznala pomembnost tematike, ki jo magistrska naloga obravnava in obenem pomeni veliko potrditev tako meni kot tudi podjetju Elektro Gorenjska, ki je kot distribucijsko podjetje pravilno usmerjeno k razvoju in trajni inovativnosti.«
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali mag. Jasmina Bajec Omahen, Borzen; dr. Metka Cerar, Borzen; mag. Jure Vetršek, Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut, so poleg glavne nagrade 3.000 EUR, podelili tudi posebno priznanje in nagrado v višini 500 EUR. Prejemnik je diplomant Fakultete za strojništvo Aleš Zaplatil, ki je prepričal z magistrskim delom »Hranilnik toplote na osnovi materiala s trdninsko fazno transformacijo«.
Aleš Zaplatil: »Materiali s trdninsko fazno transformacijo predstavljajo potencialni material za shranjevanje toplote. Na podlagi numeričnega modela in izdelanega prototipa smo ugotovili, da nam taki materiali omogočajo visoko gostoto shranjene toplote in doseganje visokih toplotnih moči. Z dodatnimi vlaganji v razvoj materialov in izdelavo prototipov bomo lahko to tehnologijo uporabili tudi v industriji. Veseli me, da so slovenski raziskovalci vodilni v svetu na področju raziskovanja materialov z oblikovnim spominom.«