S ciljem omogočiti čim hitrejši, pravičen in učinkovit zeleni prehod je tako v EU kot v Sloveniji na voljo precej sredstev za subvencioniranje trajnostnih energetskih rešitev, med katere sodijo tudi investicije v učinkovito rabo energije in obnovljvie vire energije.

Več informacij glede sofinanciranja in kreditiranje si lahko preberete tukaj.

V rubriki kako privarčevati si lahko ogledate nekaj nasvetov in načinov kako lahko zmanjšate stroške porabe.

Za izračun potrebujemo podatke o ceni električne energije (EE), ocenjeno življenjsko dobo aparata, podatke o letni porabi energije ali pri enkratni uporabi aparata.

Več informacij glede izračuna stroškov si lahko preberete tukaj.

 

Energetski zakon določa, da morajo biti delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, strokovno usposobljeni. 

Dobro izolirana zgradba pomeni velik prihranek energije pozimi, poleti pa nas ščiti pred pregrevanjem. Posledično zmanjšujemo emisije CO2, ki nastajajo pri uporabi energentov. Posledica slabo izoliranih sten pa je lahko tudi pojav vlage, in sicer se na mestih, ki so podhlajena, pojavi kondenzacija vodnih hlapov v zraku, ki pa lahko povzroča velike težave.

Pri oknih je v prvi vrsti zelo pomemben faktor Uw – koeficient skupne prehodnosti okna, drugi faktor Ug – koeficient zasteklitve okna in tretji faktor Uf – koeficient okvirja okna. Z nižanjem faktorjev zagotovimo zmanjšanje energijskih izgub skozi okvirje in stekla oken. Priporočljivo je, da poiščemo optimum med ceno vseh faktorjev predvsem zaradi ekonomičnosti gradnje.

S sodobnimi in kvalitetnimi okni, katerih toplotna prehodnost ne presega 1,1 W/m2K so prihranki toplotne energije možni do 25 %. Pri uporabi takih oken pa je lahko problematično prezračevanje prostorov, zato je potrebno vgraditi prisilno prezračevanje prostorov. Sodobna okna imajo tovarniško vdelano eno ali več tesnil, od katerih zunanje preprečujejo vdor vode, medtem ko srednje ali notranje zagotavlja zrakotesnost.

Pomembno je, da se v stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj energije in posledično so tudi obratovalni stroški manjši. S primernimi ukrepi, kot so varčna svetila in upravljanje razsvetljave, lahko prihranimo tudi 50 ali več odstotkov električne energije, hkrati pa tudi znižamo priključno moč. Z zamenjavo obstoječih sistemov za razsvetljavo lahko dosežemo:

• boljšo osvetljenost prostorov;
• enostavnejše upravljanje z razsvetljavo;
• enostavnejše vzdrževanje razsvetljave;
• možnost analize rabe električne energije;
• izboljšana delovna storilnost in kakovost bivanja.
  
  
  

Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme prištevamo talno ogrevanje in ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi radiatorsko ogrevanje, pri katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali nižji. Temperatura ogrevanja se med letom spreminja, prav tako temperatura vira toplote. Realno energijsko sliko nam zato da le letno grelno število, ki upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in vloženo energijo preko celega leta, vključno s potrebno energijo za dodatno ogrevanje.

Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število. Označujemo ga z oznako COP. Njegova vrednost je odvisna od vrste toplotne črpalke in vira okoliške toplote in v povprečju znaša od 3 do 5 in tudi več. Grelno število je odvisno od temperature vira toplote, ki ga izkoriščamo, ter od temperature medija, s katerim ogrevamo objekt. Grelno število je višje, če ima vir toplote sorazmerno visoko temperaturo in če je temperatura ogrevalnega medija nizka.

Prednosti toplotne črpalke zrak-voda so:

• nizki investicijski stroški v primerjavi z drugimi sistemi, ker ni potrebna gradnja primarnega sistema (kolektorja ali vrtin),
• enostavna in poceni montaža ter kasnejše vzdrževanje sistema, saj so vsi deli enostavno dostopni,
• majhen potreben prostor z opremo in instalacije,
• za razliko od izvedbe ostalih dveh vrst toplotnih črpalk niso potrebna posebna dovoljenja za vgradnjo.
  
  
  

Rekuperacija odpadne toplote pomeni izmenjavo odpadnega zraka s svežim, ob tem pa se izrabi toplota odpadnega zraka, s katerim se segreje sveži pritekajoči zrak v objekt. Rekuperacija se izvede v klimatu, ki se dodatno po potrebi ogreva z vročo vodo iz kotlovnice. Sodobne rekuperacijske naprave omogočajo do 80% izkoristek odpadne toplote zraka.

Zunanje stene morajo poleg tega, da prenašajo velike mehanske obremenitve ter ščitijo notranjost pred padavinami, vlago, nizkimi in visokimi temperaturami, zaščititi notranje prostore tudi pred sončnim sevanjem in hrupom. Za zunanje stene znaša največja dovoljena vrednost toplotne prehodnosti U = 0,28 W/m2K.

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken z vračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 - kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna.

Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 – 10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9  in 15 - krat, kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v 4–8 minutah.

Po tehnični smernici TSG-01-004:2010 Učinkovita raba energije je toplotni most mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala, debeline ali geometrije konstrukcije.

Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in prostornino, poveča pa se gostota.

Toplogredni plini v ozračju preprečujejo toplotnemu sevanju pot nazaj v vesolje, zato se atmosfera segreva in ta pojav imenujemo učinek tople grede. Glavni toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan, ozon in vodna para.

Onesnaževanje atmosfere lahko zmanjšamo na več različnih načinov, in sicer z uporabo goriv, ki pri sežiganju povzročajo manjše emisije (npr. zemeljski plin namesto kurilnega olja), z varčno rabo energije pri transportu, v industriji in stavbah, z uporabo obnovljivih virov energije ali z izločanjem onesnaževal na mestu nastanka s čistilnimi napravami.

Najbolj problematični izpusti zaradi prometa so ogljikov dioksid, dušikovi oksidi, delci PM10 in prizemni ozon. Na zdravje ljudi vplivajo izpusti iz prometa na način, da povečujejo pogostost kašlja in povečujejo možnost bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja.

V skupni rabi energije je v Sloveniji najbolj pogost delež lesa in druge trdne biomase z 52 % in vodne energije s 37 %. V manjšem deležu se pojavlja še sončna energija, geotermalna energija, bioplin in druga tekoča biogoriva.