Slovenski indeks energetske učinkovitosti (URE) se je od leta 2000 do 2022 izboljšal za tretjino (36 %), s čimer se Slovenija na področju URE med 27 EU državami uvršča na 14. mesto, a mora okrepiti prihodnja prizadevanja.

Kot so sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), so raziskovalci Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS) na podlagi analiz v okviru evropskega projekta Odyssee-Mure ugotovili, da se je indeks energetske učinkovitosti Slovenije od leta 2000 do leta 2022 izboljšal za 36 %.

V okviru zgoraj omenjenega projekta so raziskovalci tudi ugotovili, da so k izboljšanju energetske učinkovitosti Slovenije najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet, ki pa je prispeval najmanjši delež.

»Močno se je izboljšala (energetska učinkovitost, op. a.) tudi v storitvah, vendar imamo za ta sektor zanesljive podatke šele od leta 2022 dalje. Če ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji ne bi izvajali, bi bila raba končne energije leta 2022 višja za 1.756 ktoe oz. za 37 % glede na dejansko,« je ob objavi rezultatov dejal vodja raziskovalne skupine na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan Fouad Al Mansour.

Uvrstitev Slovenije znotraj Evrope dobra
Raziskovalci so tudi ugotovili, da se je Slovenija pri izboljšanju energetske učinkovitosti uvrstila na 14. mesto med 27 državami Evropske unije, podrobnejša analiza pa je pokazala, da se Slovenija dobro uvršča glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju.

»To pomeni, da mora Slovenija okrepiti izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, kar je prepoznal ravnokar sprejeti celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), saj se je to področje glede na predhodni dokument znatno okrepilo. Sedaj je potrebno zagotoviti njegovo dosledno izvajanje, kar je bil do sedaj velik izziv in zato vsekakor predstavlja velik potencial,« pa je dejal Matjaž Česen iz IJS.

Kot so še pojasnili na MOPE, mora država v skladu z 8. členom direktive o energetski učinkovitosti (EED) do leta 2030 doseči kumulativne prihranke energije, pri čemer se letni ciljni deleži zmanjšanja končne porabe energije postopno povečujejo.

To pa pomeni vse večje napore in ambicioznejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih končne rabe energije. Za dosego teh ciljev Slovenija zagotavlja prihranke energije pri končnih odjemalcih (shema obveznega zagotavljanja prihrankov) in izvaja alternativne ukrepe: programe Eko sklada, Borzena, ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov spodbujanja učinkovite rabe energije iz javnih virov financiranja.

Na Institutu Jože Stefan (IJS) prav tako ugotavljajo, da trenutno Slovenija dosega potrebne prihranke, potrebno povečanje pa bo velik izziv.

NEPN sicer predvideva izboljšanje energetske učinkovitosti, da raba končne energije ne bo presegla 50,2 TWh, kar pomeni zmanjšanje za 11 % glede na referenčni scenarij 2020.