Cene baterijskih sistemov bodo v naslednjih letih »drastično« padle, je pojasnil ustanovitelj in solastnik podjetja NGEN Roman Bernard na prvi javni tribuni o JEK2 v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Posledično se bo znižala cena tudi ostalim virom elektrike, dodaja.

Z nameščenimi hranilniki zmogljivosti 46 GWh in s približno 9 GW sončnih elektrarn bi lahko Slovenija en dan delovala kot samooskrbna hiša, pravi g. Bernard. Za investicijo v  hranilnik s kapaciteto 46 GWh pa bi ob napovedani ceni 30 EUR/kWh odšteli milijardo in pol evrov.

»Če sončni elektrarni dodamo hranilnik, slednji poskrbi za pasovno elektriko. Obnovljivi viri v kombinaciji s hranilniki električne energije lahko (ob zadostni proizvodnji) prispevajo k 50-% samozadostnosti na neki lokaciji,« pravi Bernard. To po njegovih besedah v praksi pomeni, da ta energija ne gre v omrežje, da ni potrebe po plačevanju omrežnine in dodatnem nadgrajevanju omrežja. »Najcenejša je in bo tista elektrika, ki jo proizvedemo tam, kjer jo porabimo, saj ne rabimo zanjo transporta.« Obenem je lahko proizvodnja elektrike iz sončnih panelov ob nameščenih baterijskih hranilnikih do trikrat večja, ne da bi obremenili omrežje, je še pojasnil Bernard.

Zeleni prehod z decentralizacijo postavlja po njegovih besedah energetiko na glavo, zato se bo treba pametno odločati, kaj bomo gradili v Sloveniji v naslednjih 20 letih. Bo pa treba zeleni prehod v segmentu baterijskih hranilnikov »precej pospešiti«, je med razpravo še poudaril Bernard in pojasnil, da Evropa nima prave lastne proizvodnje baterij, kar je »problematično«. Evropi zato po njegovih besedah grozi tehnološka odvisnost od drugih.

»Evropa je na tem področju zaspala na vseh koncih. Zgodba, ki se je zgodila na področju energentov, ko smo bili odvisni od ruskega plina, se sedaj odvija na področju baterijskih tehnologij,« je pojasnil Bernard. Meni, da bo Evropa morala povečati svojo produktivnost in motivacijo za spodbujanje razvoja baterij ter povečati proizvodnjo. »A trenutno se na tem področju v Evropi ne naredi nič, tehnologije pa se razvijajo naprej. Ta razvoj je tako eksponenten, da se tehnološke inovacije pričakujejo že v parih letih in ne šele čez deset ali več let,« je dejal Bernard.

 Na vprašanje, ali pričakuje tudi razvoj baterijskih hranilnikov, ki bodo omogočali sezonsko shranjevanje, Bernard odgovarja, da je to predvsem odvisno od »cene«. »Mi kot uporabniki bomo uporabljali tisto, kar se nam splača. Prednjačile bodo tiste tehnologije, ki bodo cenovno zanimive. Baterijske tehnologije se sedaj zaradi potreb izredno hitro razvijajo, tudi zato, ker imajo baterijski sistemi relativno zelo dober izkoristek, ki znaša okoli 90 %. Druge tehnologije shranjevanje zaenkrat za tem zaostajajo.«

 Prvi mož NGEN prav tako ocenjuje, da so subvencije države na področju baterijskih hranilnikov trenutno še potrebne, kar pa bi se lahko v dveh ali treh letih zaradi razvoja baterij in trga spremenilo.