Proizvodnja iz vseh nizkoogljičnih virov energije – obnovljivih virov in jedrske energije – je v 2024 predstavljala več kot 40 % svetovne proizvodnje električne energije, kar je posledica rekordne rasti obnovljivih virov, zlasti sončne energije, ugotavlja mislišče Ember.

Proizvodnja iz sončne energije se je v zadnjih treh letih podvojila na več kot 2000 TWh. Sončna energija je bila največji vir nove proizvodnje električne energije globalno tretje leto zapored (+474 TWh) in najhitreje rastoči vir elektrike (+29 %) dvajseto leto zapored. Več kot polovica (53 %) povečanja proizvodnje sončne energije v letu 2024 je bila zabeležena na Kitajskem.

Globalna kapaciteta sončne energije je dosegla 1 TW v letu 2022, vendar je že dve leti kasneje, v letu 2024, dosegla 2 TW.

Hidroenergija ostaja največji nizkoogljični vir

Obnovljivi viri energije so v letu 2024 dodali rekordnih 858 TWh elektrike, kar je 49 % več kot prejšnji rekord, 577 TWh, postavljen leta 2022. Rekordno povečanje obnovljivih virov skupaj z manjšim povečanjem jedrske proizvodnje za 69 TWh je prineslo 40,9 % (12.609 TWh) nizkoogljične energije v mešanici leta 2024, v primerjavi s 39,4 % leta 2023.

Hidroenergija je ostala največji vir nizkoogljične električne energije (14,3 %), sledili pa so ji jedrska energija (9 %), veter (8,1 %) in sonce (6,9 %). Sončna energija in veter hitro pridobivata na pomenu, skupaj pa sta v letu 2024 presegla hidroenergijo, medtem ko je delež jedrske energije dosegel najnižjo raven v 45 letih.

Vročinski valovi 

Obenem je povpraševanje po električni energiji v letu 2024 znatno naraslo in celo preseglo rast čiste električne energije. Širitve tehnologij, kot so umetna inteligenca, podatkovni centri, električna vozila in toplotne črpalke, že prispevajo k rasti globalnega povpraševanja.

Glavni razlog za rast povpraševanja po električni energiji v letu 2024 pa je povečanje uporabe klimatskih naprav med vročinskimi valovi, kar je povzročilo tudi povečanje proizvodnje iz fosilnih goriv.

Globalno povpraševanje po hlajenju se je povečalo za 0,7 % (+208 TWh), skupno povpraševanje pa je raslo bolj (+4 %) kot v letu 2023 (+2,6 %). Posledično se je proizvodnja iz fosilnih goriv povečala za 1,4 %, emisije v elektroenergetskem sektorju pa so se povečale za 1,6 % na 14,6 milijarde ton CO2.

Nadaljnja rast 

Poročilo navaja, da bo globalni elektroenergetski sistem do konca desetletja zaznamovan z dvema »mega« trendoma: delež sončne energije bo hitro eksponentno rasel, povpraševanje po električni energiji pa bo naraslo, saj bo elektrika nadomestila druge oblike energije.

Znaki teh trendov so že vidni, saj je sončna energija že tri leta zapored največji vir nove električne energije, novi dejavniki povpraševanja, kot so električna vozila, toplotne črpalke in podatkovni centri, pa prispevajo 0,7 % k letni rasti povpraševanja.

Poročilo ocenjuje, da bo rast čiste proizvodnje dovolj hitra, da bo sledila tempu povpraševanja po električni energiji, četudi bo ta rast znašala 4,1 % na leto do leta 2030.